Franja

Zadetki iskanja

  • vpíti1 (vpíjem) perf. glej vpijati | vpiti
  • vpíti2 (vpíjem) imperf.

    1. gridare, strillare, sbraitare:
    vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
    vpiti na pomoč gridare aiuto

    2. pren. stridere; contrastare; gridare:
    barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
    krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo

    3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
    kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
  • abbaiare v. intr. (pres. abbaio)

    1. lajati

    2. vpiti, tuliti; vreščati:
    abbaiare alla luna, al vento lajati, tuliti v luno, v veter
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)

    1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
    la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo

    2. asimilirati:
    i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo

    3. iti za, požreti:
    l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače

    4. zaposliti, zaposlovati:
    lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje
  • baccagliare v. intr. (pres. baccaglio) pog. vpiti, rogoviliti; prepirati se
  • berciare v. intr. (pres. bērcio) toskansko vreščati, vpiti
  • gridare

    A) v. intr. (pres. grido)

    1. kričati, vpiti:
    gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
    gridare contro qcn. grmeti proti komu

    2. vpiti, preglasno govoriti:
    non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

    B) v. tr.

    1. vpiti, kričati, klicati:
    gridare aiuto klicati na pomoč
    gridare vendetta vpiti po maščevanju
    gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

    2. razglasiti:
    gridare un bando objaviti razglas
    gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

    3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati
  • sberciare2 v. intr. (pres. sbērcio)

    1. toskansko delati žaljive kretnje

    2. neotesano govoriti, vpiti
  • sbraitare v. intr. (pres. sbraito) razgrajati, vpiti:
    sbraitare contro qcn. vpiti na koga
  • strillare

    A) v. intr. (pres. strillo)

    1. kričati, vpiti

    2. ekst. govoriti zelo glasno

    3. pren. ujeziti se, glasno ugovarjati

    B) v. tr.

    1. kričati, vpiti

    2. pog. grajati, oštevati
  • vociferare

    A) v. tr. (pres. vocifero) šušljati, podtikati

    B) v. intr. vpiti, kričati
  • latrare v. intr. (pres. latro)

    1. lajati

    2. ekst. glasno vpiti; zmerjati
  • ruggire

    A) v. intr. (pres. ruggisco)

    1. rjoveti (lev)

    2. pren. hrumeti, bobneti

    B) v. tr. besneti, bentiti; jezno vpiti
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • Číč (-a) m geogr. abitante della Cicciaria:
    pren. vpiti kot Čič urlare a squarciagola, come un ossesso; strillare come un'aquila
  • črédnik (-a) m agr. pastore, mandriano (della mandria del paese):
    pren. vpiti kot črednik gridare come un forsennato
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • gettare

    A) v. tr. (pres. gētto)

    1. vreči, metati:
    gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
    gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
    gettare le armi odvreči orožje, predati se
    gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
    gettare i dadi kockati (tudi pren.);
    gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    gettare il denaro pren. razmetavati denar
    gettare all'aria una stanza razmetati sobo
    gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
    gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
    gettare via vreči proč
    la fontana getta vodnjak brizga vodo
    il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
    gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
    gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

    2. položiti, zgraditi, postaviti:
    gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
    gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
    gettare un ponte zgraditi most

    3. uliti (kip)

    4. prinesti, prinašati, navreči:
    le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

    B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

    1. vreči se, pognati se, planiti:
    gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
    gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
    gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

    2. izlivati se:
    il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje
  • glásno | glasnó adv.

    1. forte, ad alta voce, rumorosamente:
    pren. povedati jasno in glasno dire chiaro e tondo

    2. muz. forte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    glasno negodovati rumoreggiare
    glasno odobravati acclamare
    glasno smrčati ronfare
    glasno ugovarjati strillare
    glasno vpiti latrare
    glasno žvečiti biascicare