Franja

Zadetki iskanja

  • sêstra (-e) f

    1. sorella:
    prava sestra sorella germana
    posvojena sestra sorella adottiva
    sestra po mleku sorella di latte
    siamski sestri sorelle siamesi
    biti si podobni kot sestri assomigliarsi come sorelle

    2. med. infermiera;
    sestra Rdečega križa crocerossina

    3. rel. sorella, suora, consorella;
    sestra prednica madre superiora
  • consorēlla

    A) f

    1. relig. sestra (istega reda)

    2. ekon. filiala

    B) agg. pren. soroden:
    nazione consorella soroden narod
    società consorella ekon. sestrsko podjetje
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • sorēlla

    A) f

    1. sestra:
    sorella adottiva posvojena sestra
    sorella consanguinea, uterina polsestra (po očetovi, materini strani)
    sorella germana prava sestra
    sorella di latte sestra po mleku
    sorelle siamesi siamski sestri
    assomigliarsi come sorella biti si podobni kot sestri

    2. pren. sestra

    3. relig. sestra, redovnica

    B) agg. sestrski; soroden:
    lingue sorelle sorodni jeziki
    le sette sorelle ekon. pren. sedem sester (sedem mednarodnih petrolejskih družb)
  • caposala m, f (m pl. capisala, f pl. caposala)

    1. vodja oddelka

    2. f med. glavna sestra
  • convērsa1 f relig. samostanska sestra
  • convērso2 m (f -sa) samostanski brat, samostanska sestra
  • crocerossina f sestra Rdečega križa
  • tata f otr.

    1. pestunja

    2. starejša sestra
  • visitatrice f

    1. vizitatorka

    2. patronažna sestra
  • častít (-a -o) adj. star.

    1. (spoštovan) onorato, apprezzato; reverendo:
    dekle je iz častite hiše la fanciulla viene da un'onorata, da una buona famiglia
    (kot pristavek za duhovnika, redovnika) častiti gospod reverendo (padre)
    častita sestra (reverenda) suora

    2. (častitljiv) venerando, venerabile; di veneranda età:
    častit starec un vecchio venerando, di veneranda età
  • gláven1 (-vna -o)

    A) adj.

    1. principale, essenziale, centrale:
    glavni deli (česa) le parti principali
    doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
    glavna pošta posta centrale
    glavna prometna žila arteria principale

    2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
    glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
    glavni oltar altare maggiore
    glavni trg piazza principale, centrale
    glavni inženir l'ingegnere capo
    glavno mesto (države) la capitale
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
    arhit. glavna ladja navata centrale
    mat. glavna normala la grande normale
    jur. glavna obravnava dibattimento
    min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
    petr. glavna rudnina minerale essenziale
    gled., film. glavna oseba protagonista
    kem. glavna sestavina principio attivo
    med. glavna sestra caposala
    glavna tema, točka quia
    arhit. glavna vrata (palače) prodromo
    rib. glavna vrv maestra
    glavna sezona alta stagione
    navt. glavni jambor albero maestro
    film. glavni snemalec operatore di presa
    voj. glavni stan Quartier Generale
    lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
    lingv. glavni števnik numerale cardinale
    glavni ključ passe-partout, comunella
    grad. glavni nosilni zid muro di spina
    šol. glavni odmor ricreazione
    hidravl. glavni odvodnik mandracchio
    glavni predstavnik (struje itd.) capofila
    elektr. glavni razdelilnik ripartitore
    arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
    strojn. glavno vreteno mandrino
    navt. glavno jadro vela maestra

    B) glávni (-a -o) m, f, n

    1. (glavni) principale, capo, direttore:
    govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

    2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
    v glavnem quasi del tutto; in generale
  • infermiēre

    A) m (f -ra) med. bolničar, bolničarka

    B) agg. med. bolničarski:
    suora infermiera usmiljena sestra
    volontario infermiere bolničar prostovoljec
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • maggiore

    A) agg.

    1. večji, višji:
    il maggiore največji, najvišji
    la maggiore parte večji del, večina
    andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
    do maggiore glasba C-dur

    2. pomembnejši, najpomembnejši:
    opere maggiori lit. pomembnejša dela

    3. voj.
    caporal maggiore vodnik
    sergente maggiore narednik
    stato maggiore generalštab

    4. starejši:
    sorella maggiore starejša sestra
    maggiore età polnoletnost

    B) m

    1. starejši; hierarhično višji

    2. voj. major

    3.
    i maggiori pl. očetje; dedi; predniki
  • medicínski (-a -o) adj. di, della medicina; medicinale; medico; sanitario:
    medicinska knjiga libro di medicina
    medicinska fakulteta facoltà di medicina
    medicinski instrumenti strumenti sanitari
    medicinska sestra infermiera
    zool. medicinska pijavka sanguisuga (Hirudo officinalis)
    medicinska radiologija radiologia medica
    medicinska semiologija semeiotica medica
  • patronážen (-žna -o) adj. di, del patronato:
    patronažna sestra assistente sanitaria; visitatrice
  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • samostánski (-a -o) adj. conventuale, di, del convento; monastico; claustrale:
    samostanski brat frate, laico, converso
    samostanski novic monacando
    samostanski vratar frate portinaio
    samostansko dvorišče chiostro
    član samostanskega reda membro di ordine religioso, frate, monaco
    samostanski predstojnik priore, abbate
    samostanska celica cella conventuale
    samostanska jedilnica refettorio
    pren. samostanska tišina silenzio di tomba
    samostanska prednica (madre) badessa
    samostanska pripravnica novizia
    samostanska sestra conversa
  • sēcolo m

    1. stoletje:
    ai primi del secolo na začetku stoletja
    è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

    2. stoletje; doba:
    il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
    il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

    3. današnji čas, stoletje:
    avvenimento del secolo dogodek stoletja
    figlio del secolo otrok svojega časa
    il male del secolo bolezen današnjega časa
    roba dell'altro secolo zastarelo
    uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

    4.
    secoli čas:
    nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
    per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

    5. tuzemno življenje

    6. posvetno življenje; mondenost:
    lasciare il secolo pomenišiti se
    al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
    suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi