Franja

Zadetki iskanja

  • sodíti (-im) imperf.

    1. giudicare, processare:
    soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
    soditi komu, koga processare qcn.
    soditi zborno giudicare collegialmente
    množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

    2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
    soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

    3. giudicare, valutare:
    čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
    soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

    4. ritenere, dedurre:
    arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

    5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
    v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
    ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
    mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
    to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
    povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
  • arbitrare

    A) v. tr. (pres. arbitro) razsoditi; soditi:
    arbitrare una partita di calcio soditi nogometno tekmo

    B) v. intr. redko ravnati samovoljno
  • giudicare

    A) v. tr. (pres. giudico)

    1. soditi, razsoditi, presoditi:
    giudicare con la testa propria soditi z lastno glavo
    giudicare ciò che è bene e ciò che è male soditi o tem, kaj je dobro in kaj slabo

    2. pravo soditi, razsoditi, spoznati za:
    giudicare la lite soditi v sporu, razsoditi spor
    il tribunale lo ha giudicato colpevole sodišče ga je spoznalo za krivega

    3. misliti, meniti, imeti za:
    non ti giudico da tanto ne mislim, da si tega sposoben

    B) v. intr. soditi, razsojati, presojati:
    giudicare dell'operato di qcn. soditi o delu nekoga
    essere in età di giudicare biti sposoben razsojanja
  • processare v. tr. (pres. procēsso) pravo soditi, sodno preganjati:
    processare qcn. per rapina komu soditi za rop
  • ritenere*

    A) v. tr. (pres. ritēngo)

    1. zadrževati; zaustaviti, zaustavljati; brzdati, obvladovati:
    ritenere la voglia di partire obrzdati željo po odhodu
    ritenere le lacrime zadrževati solze

    2. odbiti:
    ritenere una percentuale odbiti odstotek

    3. soditi, misliti

    B) ➞ ritenersi v. rifl. (pres. mi ritēngo)

    1. knjižno obrzdati se, zadržati se, obvladati se

    2. imeti, šteti se za
  • dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
    l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo
  • giudicabile

    A) agg.

    1. ocenljiv, ki ga je mogoče presoditi

    2. pravo soden, praven; ki mu je treba, ki mu je mogoče soditi:
    controversia giudicabile pravni spor

    B) m, f pravo obtoženec, obtoženka
  • inquadrare

    A) v. tr. (pres. inquadro)

    1. uokviriti, uokvirjati (tudi pren.)

    2. film kadrirati

    3. voj., admin. razporediti, razporejati; uvrstiti, uvrščati (v stalni sestav)

    B) ➞ inquadrarsi v. rifl. (pres. mi inquadro) uvrstiti, uvrščati se; soditi v:
    la misura si inquadra nel piano di risanamento ukrep sodi v načrt za sanacijo
  • malgiudicare v. tr. (pres. malgiudico) krivo soditi
  • sindacare1 v. tr. (pres. sindaco)

    1. natančno pregledati, kontrolirati, revidirati

    2. pren. strogo soditi, presojati; kritizirati
  • amministrare v. tr. (pres. amministro)

    1. upravljati, voditi; skrbeti (za), gospodariti:
    amministrare il patrimonio, i beni di qcn. gospodariti z imetjem nekoga
    amministrare lo Stato voditi, upravljati državo
    amministrare la giustizia soditi

    2. redko dati; primazati:
    amministrare una medicina dati zdravilo
    amministrare un ceffone primazati klofuto
  • appartenere* v. intr. (pres. appartēngo)

    1. pripadati, biti last:
    questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta

    2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
    appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh

    3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
    appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine
  • appassionatamente avv. strastno; pristransko:
    amare appassionatamente strastno ljubiti
    giudicare appassionatamente pristransko soditi
  • astrarre*

    A) v. tr. (pres. astraggo)

    1. abstrahirati, odmisliti, ločiti (v mislih):
    astrarre l'universale dal particolare ločiti obče od posebnega

    2. knjižno odvrniti, odvračati:
    non devi astrarre la mente dal lavoro ne smeš odvračati misli od dela

    B) v. intr. ne gledati (na kaj), ne upoštevati:
    giudicare astraendo dalle apparenze soditi ne glede na videz
  • imparzialità f nepristranskost; pravičnost; objektivnost:
    giudicare con imparzialità soditi nepristransko, objektivno
  • kopíto (-a) n

    1. vet. zoccolo:
    klopotanje, peketanje kopit scalpitio
    obrezati kopito tagliare lo zoccolo
    zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)

    2. obrt. forma per calzature:
    čevljarsko kopito tendiscarpe
    kopito za škornje gambale
    dati čevelj na kopito mettere le scarpe sulla forma
    pren. delati vse po istem kopitu fare tutto allo stesso modo
    pren. soditi vse po istem kopitu considerare tutti, tutto alla stessa stregua; fare d'ogni erba un fascio

    3. calcio (di arma da fuoco); incalciatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    človek starega kopita uomo di vecchio stampo
    pren. pobrati šila in kopita fare fagotto, svignarsela
  • kòš (-a) m

    1. gerla:
    agr. gnojni koš carro del letame
    pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

    2. cesta, cesto; canestro, paniere:
    koš za papir cestino (della carta straccia)

    3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

    4. anat.
    prsni koš cassa, gabbia toracica

    5. šport. canestro, cesto:
    metati, streljati na koš tirare a canestro
    zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

    6. navt. (jamborni koš) coffa

    7. žarg. mont.
    dvigalni koš gabbia (di estrazione)

    8. (velika količina) mucchio; palata:
    na koše a mucchi, a palate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
    metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
    ne soditi v isti koš non essere uguali
    romati v koš essere cestinato
    agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
    čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
    zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
    gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
    avt. prekucni koš cassone ribaltabile
    teh. sesalni koš succhieruola
  • krívo adv. storto, tortuosamente; male:
    krivo soditi malgiudicare
  • negatívno adv. negativamente:
    negativno oceniti criticare
    negativno soditi o čem dequalificare qcs.
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica