razúm (-a) m ragione, intelletto, raziocinio, giudizio, criterio; šalj. comprendonio:
imeti, izgubiti razum avere, perdere la ragione
delati z razumom operare secondo ragione, ragionevolmente
z razumom obdarjeno bitje essere ragionevole, raziocinante, essere dotato di ragione
filoz. čisti razum ragion pura
Zadetki iskanja
- cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)
1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo
2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi
3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov
4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - comprendōnio m pog. šalj. razum, razumnost:
essere duro di comprendonio, privo di comprendonio biti trd, trde glave - critērio m (pl. -ri)
1. kriterij, merilo; načelo, vodilo
2. razum, razumnost, pamet:
persona di poco criterio nerazsodnež
3. šport kriterij - giudizio m (pl. -zi)
1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
uomo di giudizio pameten, razsoden človek
raggiungere l'età del giudizio postati zrel
mettere giudizio spametovati se
denti del giudizio modrostni zobje
2. mnenje, mišljenje, sodba:
il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
farsi un giudizio ustvariti si mnenje
3. pravo sodni postopek:
giudizio civile civilni postopek
giudizio penale kazenski postopek
giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek
4. relig.
giudizio di Dio božja sodba
giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
il giorno del giudizio sodni dan
andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne - ingegno m
1. um, razum, umska sposobnost, nadarjenost:
aguzzare l'ingegno napeti možgane
uomo d'ingegno genij
alzata d'ingegno genialna domislica (tudi iron.)
2. ekst., umet. genij:
i più grandi ingegni della nazione največji umi nekega naroda
bell'ingegno sijajen um
3. knjižno bistrost, zvijača
4. brada (pri ključu) - intellētto m
1. filoz. zmožnost razuma, spoznavna sila
2. um, razum
3. pren. um, duh:
uno dei maggiori intelletti del tempo eden največjih sodobnih umov - mente f
1. um, razum, pamet:
mente acuta prodoren um
aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
a mente riposata umsko spočit
è una bella mente to je velik um
saltare in mente priti na pamet
2. misel, miselna pozornost:
rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati
3. spomin:
sapere a mente znati na pamet
tenere a mente spomniti, spominjati se
uscire di mente pozabiti
4. namera, namen:
avere in mente (di) nameniti se
ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj - ragione f
1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti
2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji
3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati
4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno
5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)
6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem
7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju
8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi - senno m pamet; razum, razumnost:
il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
uomo di senno pameten, razumen mož
PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten - equilibrio m (pl. -ri)
1. ravnotežje, ravnovesje (tudi pren.):
stare in equilibrio biti v ravnotežju
perdere l'equilibrio zgubiti ravnotežje
2. pren. zdrav razum, uravnovešenost, umerjenost:
dar prova di equilibrio pokazati uravnovešenost - raziocinio m (pl. -ni)
1. umovanje; razmišljanje
2. ekst. umnost, preudarnost, zdrav razum:
uomo pieno di raziocinio preudaren, trezen človek
3. sklep, zaključek - abbacinare v. tr. (pres. abbacino)
1. zaslepiti
2. prevarati; zastreti, omračiti:
talvolta l'amore abbacina le menti včasih ljubezen zaslepi razum - affinare
A) v. tr. (pres. affino)
1. ostriti, naostriti, brusiti:
affinare una lama nabrusiti rezilo
2. pren. izostriti:
affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum
3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
affinare lo stile izpiliti slog
B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini - aguzzare v. tr. (pres. aguzzo)
1. ostriti, ošiliti
2. pren. vzpodbuditi, vzpodbujati; izostriti, razbistriti:
aguzzare l'appetito vzpodbujati tek
aguzzare l'ingegno zbistriti razum
aguzzare la vista izostriti vid
aguzzare gli orecchi nastaviti ušesa, pazljivo prisluhniti - apelírati (-am) perf., imperf.
1. (javno obrniti se) appellare, appellarsi, fare appello a
2. (sklicevati se na) appellarsi, fare appello a:
apelirati na razum fare appello al buon senso - appannare
A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum
B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.) - číst (-a -o)
A) adj.
1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura
2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura
3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida
4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto
5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari
B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale - impastoiare v. tr. (pres. impastoio)
1. nadeti pripone, zvezati s priponami
2. pren. ovirati, motiti; preprečiti, preprečevati:
ha la mente impastoiata da pregiudizi razum mu vklepajo predsodki - odpovédati (-povém) | odpovedováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. disdire, rescindere (un contratto); recedere da; disdettare:
odpovedati stanovanje sfrattare uno
odpovedati komu službo licenziare uno
odpovedati časopis disdire l'abbonamento a un giornale
odpovedati pogodbo disdettare a un contratto
odpovedati delovno razmerje recedere da un rapporto di lavoro
2. cancellare (una recita, uno spettacolo)
3. rifiutare (ospitalità, ubbidienza)
4. mancare, venir meno (forze), cedere, fallire, fare cilecca, tradire:
odpovedale so mu moči gli mancarono le forze
noge mu odpovedujejo le gambe non lo reggono più
odpovedal nam je spomin la memoria ci ha traditi
stroj je odpovedal la macchina si è fermata
odpovedala je strojnica la mitragliatrice si è inceppata
pren. od presenečenja mu je odpovedal jezik non riuscì ad aprir bocca dalla sorpresa
ob takih izgubah razum odpove di fronte a perdite così gravi viene a mancare una spiegazione ragionevole
toliko časa ga je nadlegovala, da so mu odpovedali živci perse i nervi a furia di essere molestato
odpovedati tujemu novinarju gostoljubje togliere le credenziali a un corrispondente straniero
B) odpovédati se (-povém se) | odpovedováti se (-újem se) perf., imperf. refl. rinunciare; dimettersi; abdicare; privarsi:
odpovedati se dediščini rinunciare all'eredità
odpovedati se funkciji dimettersi dalla carica
odpovedati se prestolu abdicare al trono
odpovedati se potrebnemu privarsi del necessario