Franja

Zadetki iskanja

  • pretêpsti (-têpem) perf. glej pretepati | pretepsti
  • accoppare v. tr. (pres. accōppo)

    1. pog. ubiti, pobiti

    2. premlatiti, pretepsti:
    lo accoppò di botte neusmiljeno ga je premlatil
  • cazzottare

    A) v. tr. (pres. cazzōtto) pog. s pestjo udariti, mahniti; tolči

    B) ➞ cazzottarsi v. rifl. (pres. ci cazzottiamo) pretepsti, pretepati se; s pestmi se pretepati
  • legnare v. tr. (pres. legno) (bastonare) naklestiti; pretepsti, pretepati (s palico)
  • malmenare v. tr. (pres. malmeno)

    1. pretepsti, pretepati

    2. pren. obdelati, obdelovati, hudo zdelati:
    la critica lo ha malmenato ben bene kritika ga je dobro zdelala
    malmenare uno strumento slabo igrati
  • massacrare v. tr. (pres. massacro)

    1. poklati, pomoriti, masakrirati

    2. pretepsti, pretepati; premlatiti, prebutati; grdo zdelati:
    massacrare di botte prebutati; ekst. skaziti

    3. izčrpati
  • rimenare v. tr. (pres. rimeno)

    1. nazaj prinesti, prinašati; nazaj pripeljati

    2. pomešati, premešati

    3. pren. pretepsti
  • scazzottare

    A) v. tr. (pres. scazzōtto) pog. pretepsti, pretepati; prebunkati

    B) ➞ scazzottarsi v. rifl. (pres. ci scazzottiamo) pog. pretepati se
  • spellicciare

    A) v. tr. (pres. spelliccio)

    1. pretepsti, pretepati, premlatiti

    2. pren. pog. naložiti komu težek izpit

    B) ➞ spellicciarsi v. rifl. (pres. ci spellicciamo)

    1. besno se popasti (psi)

    2. ekst. besno se pretepati, spopadati (ljudje)
  • accarezzare v. tr. (pres. accarezzo)

    1. božati, gladiti, ljubkovati:
    accarezzare le spalle a qcn. iron. potipati koga po hrbtu, pretepsti, nabunkati

    2. ljubeče gledati, božati s pogledom:
    accarezzare con gli occhi una cosa ljubeče nekaj gledati

    3. gojiti:
    accarezzare un proposito gojiti namero

    4. pren. laskati:
    accarezzare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti koga
  • addōsso

    A) avv.

    1. na sebi, na hrbtu:
    avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
    levarsi i panni d'addosso sleči se
    levarsi uno d'addosso znebiti se koga
    avere la sfortuna addosso imeti smolo
    tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

    2. pren. na sebi:
    avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
    avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
    avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

    3. na grbi, v breme:
    ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

    B) prep.

    1. blizu, tik ob:
    le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

    2. na, nad:
    dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
    mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
    mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
    piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
    stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
    tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • krí1 (krví) f

    1. fiziol. sangue:
    kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
    kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
    dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
    izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
    strjena kri sangue coagulato
    rdeč kot kri rosso sangue
    človeška, živalska kri sangue umano, animale
    biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
    ožuljen do krvi coi piedi feriti
    s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
    puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
    dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
    boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

    2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
    krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
    biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
    ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
    pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
    kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
    kri se mu je umirila si è calmato
    to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

    3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
    (človek) mešane krvi di sangue misto
    kri njene krvi sangue del suo sangue
    biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri ni voda buon sangue non mente
    kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
    pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
    (nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
    kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
    pren. postati meso in kri realizzarsi
    piti (komu)
    kri succhiare il sangue (a)
    pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
    biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
    zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
    imeti ribjo kri non scomporsi mai
    po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
    mlaka krvi lago, pozzo di sangue
    pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
    koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
    med. naval krvi congestione
    transfuzija krvi trasfusione del sangue
    anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
    PREGOVORI:
    mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
    mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza
  • krvávo adv.

    1. sanguinosamente:
    krava krvavo mokri la mucca orina sangue
    knjiž. krvavo rdeč sanguigno

    2. terribilmente, atrocemente; forte; caro:
    krvavo plačati pagar caro, pagarla cara
    krvavo potrebovati avere un forte, pressante bisogno
    krvavo primanjkovati essere in grave penuria
    krvavo zaslužen denar denaro guadagnato a prezzo di grandi sforzi, di grandi sacrifici
    pretepsti koga do krvavega bastonare uno a sangue
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pestare v. tr. (pres. pesto)

    1. tolči; mleti:
    pestare il pepe tolči poper
    pestare qcn. ekst. koga pretepsti
    pestare il pianoforte šalj. razbijati po klavirju

    2. tolči z nogo; pohoditi:
    pestare i piedi cepetati z nogami (od jeze, mraza ipd.)
    pestare i piedi a qcn. pren. komu stopiti na prste
  • písan2 (-a -o) adj.

    1. multicolore, variopinto, colorato; arlecchino:
    pisan prt tovaglia arlecchino

    2. pren. svariato, variegato, screziato:
    pretepsti koga, da bo ves pisan bastonare uno di santa ragione
    bot. pisana kopriva coleus (Coleus hybridis)
    zool. pisana penica silvia (Sylvia)
    pisan balonček rificolona
    pisan marmor mischio
    zool. pisana poljarica biacco (Coluber viridiflavus)
    zool. pisana vitezovka ligeo (Lygaeus equestris)
    pren. pisana zmes mosaico
    zool. pisani kolojezičnik discoglosso (Discoglossus pictus)
  • pretépati (-am) | pretêpsti (-têpem)

    A) imperf., perf. bastonare, malmenare, scazzottare, spellicciare, legnare; picchiare, prendere a botte;
    pretepsti do smrti massacrare di botte

    B) pretépati se (-am se) | pretêpsti se (-têpem se) imperf., perf. refl. picchiarsi, malmenarsi, scazzottarsi
  • ridurre*

    A) v. tr. (pres. riduco)

    1. nazaj pripeljati:
    ridurre alla memoria priklicati v spomin
    ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
    ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
    ridurre al silenzio utišati

    2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
    ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
    ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
    ridurre in frantumi zdrobiti

    3. prirediti; prevesti, prevajati

    4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
    ridurre il personale skrčiti osebje
    ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

    5.
    ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
    ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

    6. mat. krčiti

    7. kem. reducirati

    8. med. reducirati, reponirati

    B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

    1. propasti, obnemoči:
    ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
    si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

    2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

    3. umakniti, umikati se na
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak