Franja

Zadetki iskanja

  • pozdràv (-áva) m saluto; omaggio; addio; convenevole; bibl. salutazione; (spoštljiv pozdrav) sberrettata, scappellata:
    izmenjati si pozdrave scambiarsi i convenevoli
    sporočiti pozdrave mandare a salutare
    prejmite najlepše pozdrave (v pismih) cordiali saluti
    prisrčen, hladen pozdrav saluto cordiale, freddo
    vojaški pozdrav saluto militare
    poslednji pozdrav l'ultimo, l'estremo saluto
    bibl. angelski pozdrav salutazione angelica
    voj. pozdrav! presentat'arm!
  • addio

    A) inter. zbogom

    B) m (pl. -ii) pozdrav, slovo:
    l'addio fu molto triste slovo je bilo zelo žalostno
    dare l'addio alle scene posloviti se od odra
    dare l'ultimo, l'estremo addio poslednjič se posloviti, za vedno se posloviti
    gli addii pozdravi
    serata d'addio poslovilna predstava
  • salutazione f knjižno pozdrav:
    salutazione angelica biblijsko angelski pozdrav
  • saluto m

    1. pozdrav (tudi ekst.):
    saluto cordiale, freddo prisrčen, hladen pozdrav
    saluto militare voj. vojaški pozdrav
    levare, togliere il saluto a qcn. ekst. prekiniti s kom vse odnose
    porgere a qcn. il saluto a nome di pozdraviti koga v imenu
    ricambiare il saluto, rispondere al saluto (di) odzdraviti (komu)

    2.
    saluti pl. (v pismih)
    cari, cordiali, affettuosi, tanti saluti prisrčne pozdrave
    distinti saluti s spoštovanjem
  • sberrettata f (spoštljiv) pozdrav, poklon (tudi iron.)
  • scappellata f pozdrav (s klobukom)
  • presentat'arm m invar. voj. častni pozdrav; inter. (častni) pozdrav!
  • vale tujka latinsko m invar. knjižno zbogom, poslednji pozdrav
  • abbozzare2 v. tr. (pres. abbōzzo)

    1. zasnovati, začrtati, skicirati:
    abbozzare un disegno skicirati risbo

    2. poskusiti, nakazati:
    abbozzare una risposta, un saluto nakazati odgovor, pozdrav
  • caro

    A) agg.

    1. drag; prikupen, ljub:
    una cara ragazza prikupna deklica
    un caro saluto prisrčen pozdrav
    aver caro che želeti, da

    2. drag (ki veliko stane):
    un albergo troppo caro predrag hotel
    un sarto molto caro zelo drag krojač

    3. (v predikativni rabi)
    vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
    vendere cara la pelle drago prodati kožo
    pagarla caro pren. drago kaj plačati

    B) m pl. svojci:
    i miei, i nostri cari moji, naši dragi
  • částen (-tna -o) adj.

    1. d'onore; onorato, onorevole:
    vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
    častna četa plotone d'onore
    častno mesto posto d'onore
    voj. častni pozdrav presentat'arm
    častni naslov titolo onorifico
    častni član membro onorario
    častni doktor dottore honoris causa

    3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
    častna funkcija carica onorifica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. častni dolg debito d'onore
    šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
    častna izjema eccezione (che conferma la regola)
  • fašístičen (-čna -o) adj. polit. fascista:
    fašistična stranka partito fascista; v Italiji (1922—1943) Partito Nazionale Fascista (PNF)
    fašistični režim regime fascista
    fašistični pozdrav saluto romano
    pejor. fašistične bande squadre, bande fasciste
  • grugnire

    A) v. intr. (pres. grugnisco)

    1. kruliti

    2. neprijetno, neprimerno govoriti

    B) v. tr. momljati:
    grugnì un saluto e si allontanò zamomljal je v pozdrav in se oddaljil
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • klobúk (-a) m

    1. obl. cappello:
    dati klobuk na glavo mettersi il cappello
    dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
    potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
    krajci klobuka falde, tese del cappello
    tovarna klobukov cappellificio
    škatla za klobuke cappelliera
    mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
    kardinalski klobuk cappello cardinalizio
    damski klobuk cappellino
    slamnat klobuk paglietta
    klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
    šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
    klobuk s perjanico moschettiera

    2. (zgornji del gobe) cappello

    3. (klobuku podoben del česa) cappello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. klobuke dol far tanto di cappello
    gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
    pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
    pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
    pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
    agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
    zool. morski klobuk (meduza) medusa
    bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon)
  • máhati (-am) | máhniti (-em) imperf., perf.

    1. gesticolare, agitare (le braccia); battere (le ali); brandire; dimenare; sventolare:
    mahati s pismom brandire una lettera
    mahati z ruto sventolare il fazzoletto
    ekst. mahati s čim sventagliare qcs.
    mahati z rokami sbracciarsi
    mahati z repom scodinzolare
    mahati v pozdrav salutare (con le mani)

    2. (viseti) pendere

    3. pren. (udarjati, tolči) battere (col bastone); menare (la spada), tirare (di spada)

    4. mahati jo, mahniti jo andare, andarsene:
    mahniti jo proti šoli avviarsi verso la scuola
    mahniti jo v mesto andare in città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. v prazno mahati parlare a vanvera
    pren. mahati po jedi mangiare con appetito
  • odvráčati (-am) | odvrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. dissuadere, svogliare:
    odvrniti, odvračati koga od poroke dissuadere qcn. dallo sposarsi

    2. prevenire, impedire

    3. distogliere, prevenire, impedire, respingere, sopprimere, cacciare; allontanare, scongiurare:
    televizija ga odvrača od učenja la televisione lo distoglie dallo studio
    odvrniti napad respingere l'attacco
    odvrniti nesrečo prevenire la disgrazia
    odvrniti skrbi cacciare le preoccupazioni
    odvrniti nevarnost allontanare, scongiurare un pericolo

    4. alienare, allontanare:
    sorodniki ga odvračajo od žene i parenti lo alienano dalla moglie

    5. (reči, odgovoriti) ribattere;
    odvrniti oči, pogled distogliere lo sguardo, gli occhi
    odvrniti pozdrav rispondere al saluto
    odvrniti pozornost od česa distogliere l'attenzione da qcs.

    B) odvráčati se (-am se) | odvrníti se (-em se) imperf. refl. star. voltarsi (via)
  • odzdràv (-áva) m risposta (al saluto)
    PREGOVORI:
    kakršen pozdrav, takšen odzdrav chi altri onora, merita onore
  • ossēquio m (pl. -qui)

    1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
    manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
    in ossequio a v skladu, po:
    in ossequio alle leggi po zakonu

    2.
    ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
    i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren!
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome