pozdràv (-áva) m saluto; omaggio; addio; convenevole; bibl. salutazione; (spoštljiv pozdrav) sberrettata, scappellata:
izmenjati si pozdrave scambiarsi i convenevoli
sporočiti pozdrave mandare a salutare
prejmite najlepše pozdrave (v pismih) cordiali saluti
prisrčen, hladen pozdrav saluto cordiale, freddo
vojaški pozdrav saluto militare
poslednji pozdrav l'ultimo, l'estremo saluto
bibl. angelski pozdrav salutazione angelica
voj. pozdrav! presentat'arm!
Zadetki iskanja
- addio
A) inter. zbogom
B) m (pl. -ii) pozdrav, slovo:
l'addio fu molto triste slovo je bilo zelo žalostno
dare l'addio alle scene posloviti se od odra
dare l'ultimo, l'estremo addio poslednjič se posloviti, za vedno se posloviti
gli addii pozdravi
serata d'addio poslovilna predstava - salutazione f knjižno pozdrav:
salutazione angelica biblijsko angelski pozdrav - saluto m
1. pozdrav (tudi ekst.):
saluto cordiale, freddo prisrčen, hladen pozdrav
saluto militare voj. vojaški pozdrav
levare, togliere il saluto a qcn. ekst. prekiniti s kom vse odnose
porgere a qcn. il saluto a nome di pozdraviti koga v imenu
ricambiare il saluto, rispondere al saluto (di) odzdraviti (komu)
2.
saluti pl. (v pismih)
cari, cordiali, affettuosi, tanti saluti prisrčne pozdrave
distinti saluti s spoštovanjem - sberrettata f (spoštljiv) pozdrav, poklon (tudi iron.)
- scappellata f pozdrav (s klobukom)
- presentat'arm m invar. voj. častni pozdrav; inter. (častni) pozdrav!
- vale tujka latinsko m invar. knjižno zbogom, poslednji pozdrav
- abbozzare2 v. tr. (pres. abbōzzo)
1. zasnovati, začrtati, skicirati:
abbozzare un disegno skicirati risbo
2. poskusiti, nakazati:
abbozzare una risposta, un saluto nakazati odgovor, pozdrav - caro
A) agg.
1. drag; prikupen, ljub:
una cara ragazza prikupna deklica
un caro saluto prisrčen pozdrav
aver caro che želeti, da
2. drag (ki veliko stane):
un albergo troppo caro predrag hotel
un sarto molto caro zelo drag krojač
3. (v predikativni rabi)
vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
vendere cara la pelle drago prodati kožo
pagarla caro pren. drago kaj plačati
B) m pl. svojci:
i miei, i nostri cari moji, naši dragi - částen (-tna -o) adj.
1. d'onore; onorato, onorevole:
vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
dati častno besedo dare la parola d'onore
2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
častna četa plotone d'onore
častno mesto posto d'onore
voj. častni pozdrav presentat'arm
častni naslov titolo onorifico
častni član membro onorario
častni doktor dottore honoris causa
3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
častna funkcija carica onorifica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. častni dolg debito d'onore
šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
častna izjema eccezione (che conferma la regola) - fašístičen (-čna -o) adj. polit. fascista:
fašistična stranka partito fascista; v Italiji (1922—1943) Partito Nazionale Fascista (PNF)
fašistični režim regime fascista
fašistični pozdrav saluto romano
pejor. fašistične bande squadre, bande fasciste - grugnire
A) v. intr. (pres. grugnisco)
1. kruliti
2. neprijetno, neprimerno govoriti
B) v. tr. momljati:
grugnì un saluto e si allontanò zamomljal je v pozdrav in se oddaljil - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - klobúk (-a) m
1. obl. cappello:
dati klobuk na glavo mettersi il cappello
dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
krajci klobuka falde, tese del cappello
tovarna klobukov cappellificio
škatla za klobuke cappelliera
mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
kardinalski klobuk cappello cardinalizio
damski klobuk cappellino
slamnat klobuk paglietta
klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
klobuk s perjanico moschettiera
2. (zgornji del gobe) cappello
3. (klobuku podoben del česa) cappello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. klobuke dol far tanto di cappello
gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
zool. morski klobuk (meduza) medusa
bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon) - máhati (-am) | máhniti (-em) imperf., perf.
1. gesticolare, agitare (le braccia); battere (le ali); brandire; dimenare; sventolare:
mahati s pismom brandire una lettera
mahati z ruto sventolare il fazzoletto
ekst. mahati s čim sventagliare qcs.
mahati z rokami sbracciarsi
mahati z repom scodinzolare
mahati v pozdrav salutare (con le mani)
2. (viseti) pendere
3. pren. (udarjati, tolči) battere (col bastone); menare (la spada), tirare (di spada)
4. mahati jo, mahniti jo andare, andarsene:
mahniti jo proti šoli avviarsi verso la scuola
mahniti jo v mesto andare in città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. v prazno mahati parlare a vanvera
pren. mahati po jedi mangiare con appetito - odvráčati (-am) | odvrníti (-em)
A) imperf., perf.
1. dissuadere, svogliare:
odvrniti, odvračati koga od poroke dissuadere qcn. dallo sposarsi
2. prevenire, impedire
3. distogliere, prevenire, impedire, respingere, sopprimere, cacciare; allontanare, scongiurare:
televizija ga odvrača od učenja la televisione lo distoglie dallo studio
odvrniti napad respingere l'attacco
odvrniti nesrečo prevenire la disgrazia
odvrniti skrbi cacciare le preoccupazioni
odvrniti nevarnost allontanare, scongiurare un pericolo
4. alienare, allontanare:
sorodniki ga odvračajo od žene i parenti lo alienano dalla moglie
5. (reči, odgovoriti) ribattere;
odvrniti oči, pogled distogliere lo sguardo, gli occhi
odvrniti pozdrav rispondere al saluto
odvrniti pozornost od česa distogliere l'attenzione da qcs.
B) odvráčati se (-am se) | odvrníti se (-em se) imperf. refl. star. voltarsi (via) - odzdràv (-áva) m risposta (al saluto)
PREGOVORI:
kakršen pozdrav, takšen odzdrav chi altri onora, merita onore - ossēquio m (pl. -qui)
1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
in ossequio a v skladu, po:
in ossequio alle leggi po zakonu
2.
ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren! - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome