pobóčje (-a) n geogr. versante, declivio, fianco, pendio, china, costa; spiovente:
pobočje hriba fianchi del monte
zahodno, vzhodno pobočje il versante occidentale, orientale
spustiti se po pobočju scendere per la china
Zadetki iskanja
- calata f
1. spuščanje; vdor, vpad:
la calata dei barbari vdor barbarov
2. alpin. sestop
3. strmina, pobočje
4. narečna kadenca:
la calata romana rimska kadenca
5. kej (za natovarjanje in iztovarjanje ladij)
6. spust, zaton:
la calata del sole sončni zaton - china1 f strmina; pobočje:
scendere per la china spustiti se po pobočju
prendere una brutta china pren. kreniti po nevarni poti
essere sulla china degli anni pren. biti v zrelih letih - cōsta f
1. anat. (costola) rebro
velluto a coste tekstil rebrasti žamet
2. ekst. stran; bok:
di costa s strani; z boka, bočno
3. hrbet (npr. knjige)
4. obala:
costa rocciosa, frastagliata skalnata, členovita obala
5. reber; pobočje:
a mezza costa sredi pobočja
6. bot. rebro - declivio m (pl. -vi) pobočje, strmina
- discesa f
1. stopanje navzdol, sestop:
discesa dai monti sestop z gora
2. šport smuk; spust:
discesa libera spust
discesa obbligata slalom
3. napad, vpad:
discesa dei barbari vpad barbarov; šport hiter napad (npr. v nogometu)
4. strmina, pobočje:
la strada è in discesa cesta se spušča navzdol
5.
discesa d'antenna antenski dovod - displuvio m (pl. -vi)
1. pobočje; sleme:
linea di displuvio razvodnica
2. strešno sleme - falda f
1. pas, plast:
falda di fuoco ognjeni zubelj, plamen
nevica a larghe falde sneži v kosmih
falda freatica freatska plast
2. škric, rob (obleke):
le falde della marsina škrici na fraku
essere in falde biti pražnje oblečen
attaccarsi alle falde di qcn. pren. koga stalno moledovati za uslugo, prilepiti se na koga
3. pobočje, obronek
4. krajec (klobuka) - fianco m (pl. -chi)
1. bok:
poco nei fianchi suh, mršav
tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
avere ai fianchi pren. imeti za petami
stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani
2. šibka stran (tudi pren.):
è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk
3. krilo:
il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
il fianco dell'esercito krilo vojske
fianco destr! voj. na desno!
fianco sinistr! voj. na levo!
di fianco s strani
4. pobočje:
i fianchi del monte pobočja hriba - pendice f pobočje, breg
- pendio m (pl. -ii)
1. nagib, nagnjenost
2. pobočje - riva f
1. obala, breg; obrežje:
toccare la riva priti na obalo
2. breg, pobočje
3. rob
4. navt. vrh jamborja - spalla f
1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga
2. zool. pleča; pleče
3. obl. rama
4. pobočje, brežina
5. nasip
6. arhit. opornik
7. gled. (komikov) sogovornik, replikator
8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč
9. tisk višina knjižnega hrbta - spalto m
1. voj. pobočje (trdnjavskih okopov)
2.
spalti šport stopnišče (na stadionu) - spiovēnte
A) agg. padajoč (lasje); močno nagnjen (streha); šport visok (strel)
B) m
1. gradb. strešina
2. geogr. pobočje
3. šport visok strel - versante2 m
1. geogr. pobočje:
il versante occidentale, orientale zahodno, vzhodno pobočje
2. ekst. pren. stran (ceste); stran
sul versante di pren. kar zadeva, v zvezi s, z:
sul versante di Tangentopoli niente novità v podkupninski aferi nič novega - greppo m knjižno strmo, golo pobočje
- gôra (-e) f
1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!
2. nareč. vigneto in collina
3. bosco (di montagna)
4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna - hríb (-a) m
1. monte:
pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
strm, visok hrib monte ripido, alto
čez hribe in doline per monti e per valli
2. pl. hribi monti; montagna:
biti doma s hribov essere un montanaro
iti, hoditi v hribe andare in montagna - naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)
A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire
B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.
1.
naslanjati se na appoggiarsi a
2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio
3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export
4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti