pójem (-jma) m
1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male
2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici
3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità
4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche
Zadetki iskanja
- concētto m
1. pojem, misel, ideja, koncept:
il concetto del bene e del male pojem dobrega in zla
2. mnenje, sodba:
avere un cattivo, un buon concetto di qcn., di qcs. imeti slabo, dobro mnenje o kom, o čem
è in concetto di persona seria imajo ga za resnega
impiegato di concetto administrativni ali tehnični sodelavec
3. lit. retorični domislek; zavita, afektirana misel:
una letteratura piena di concetti literatura, polna retoričnih domislekov - idēa f
1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja
2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne
3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela
4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja
5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar
6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov
7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si
8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!
9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega - nozione f
1. filoz. pojem, ideja
2. (osnovni) pojem, predstava
3.
nozioni pl. osnove - abstrákten (-tna -o) adj.
1. (miseln, pojmoven) astratto:
abstrakten pojem concetto astratto
lingv. abstraktni samostalniki nomi astratti
um. abstraktno slikarstvo pittura astratta
2. (nejasen) astratto, vago, indefinito - accessibile agg.
1. dostopen:
un luogo accessibile lahko dostopen kraj
2. priljuden, prijazen:
un uomo accessibile prijazen človek
3. lahko razumljiv:
un concetto accessibile lahko razumljiv pojem
4. dostopen, skromen:
prezzo accessibile dostopna cena - afferrare
A) v. tr. (pres. affērro)
1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek
2. razumeti, doumeti:
afferrare un concetto razumeti pojem
non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili
B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora - astratto
A) agg.
1. abstrakten, pojmoven, miseln:
un concetto astratto abstrakten pojem
parlare, discutere in astratto abstraktno govoriti, razpravljati
2. jezik abstrakten:
sostantivi astratti abstraktni samostalniki
3. umet. abstrakten:
pittore astratto abstrakten slikar
4. knjižno raztresen, razmišljen
B) m abstrakt, abstraktum - comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga - definire v. tr. (pres. definisco)
1. določiti, določati; opredeliti, opredeljevati:
definire il concetto di bellezza opredeliti pojem lepote
definire un vocabolo razložiti pomen besede
definire una persona opisati osebo
2. poravnati:
definire una lite poravnati spor - determinare
A) v. tr. (pres. detērmino)
1. določiti, določati; odrediti, odrejati:
determinare i confini di un territorio določiti meje ozemlja
determinare un concetto določiti pojem
2. povzročiti, povzročati:
la denutrizione determina indebolimento podhranjenost povzroča oslabitev
3. (indurre) navesti, navajati (na); napeljati (na):
le difficoltà lo hanno determinato a ritirarsi težave so ga navedle k odstopu
4. odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
il consiglio determinò di sospendere i lavori odbor je sklenil prekiniti delo
B) ➞ determinarsi v. rifl. (pres. mi detērmino) odločiti, odločati se; skleniti, sklepati:
si è determinato a vendere la casa odločil se je, da bo prodal hišo - genērico agg. (m pl. -ci)
1. splošen, nedoločen, generičen:
nozione generica splošen pojem
2. površen:
un discorso generico površno govorjenje
3.
medico generico zdravnik splošne prakse
4.
attore generico, attrice generica stranski igralec, stranska igralka - genêričen (-čna -o) adj. generico:
generične sposobnosti človeka attitudini generali dell'uomo
filoz. generični pojem concetto generico - opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto
2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività
3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo
4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema
5. determinare
B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. - raztegljív (-a -o) adj. dilatabile, dilungabile; elastico (tudi pren.); scomponibile; (kovine) duttile, malleabile; allungabile:
raztegljiv pojem concetto elastico
raztegljive nogavice calze elastiche
raztegljiv kavč divano allungabile - razuméti (-úmem) | razumévati (-am)
A) perf., imperf.
1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere
2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente
3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male
B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.
1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia
2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro! - relatíven (-vna -o) adj. relativo:
cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
okusi so relativni i gusti sono relativi
doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
mat. relativna verjetnost probabilità relativa
geogr. relativna višina altitudine relativa
filoz. relativni pojem concetto relativo
lingv. relativni stavek subordinata relativa
fiz. relativna hitrost velocità relativa
relativna večina maggioranza relativa
mat. relativno število numero relativo - splôšen (-šna -o)
A) adj.
1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico
2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari
3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali
B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente - tērmine2 m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
un termine poco usato malo rabljena beseda
a rigor di termini dobesedno vzeto
in altri termini z drugimi besedami
senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
moderare i termini ublažiti ton pogovora - tísti (-a -o)
A) adj.
1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio
2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi
3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine
4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi
B) tísti (-a -o) pron.
1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico
2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare
3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello