Franja

Zadetki iskanja

  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • accidentato agg.

    1. neraven:
    terreno accidentato neraven svet

    2. zadet od kapi:
    un povero vecchio accidentato ubog, od kapi zadet starec
  • altronde avv. knjižno od drugod:
    d'altronde sicer, vendar, z druge strani:
    ha cambiato lavoro, d'altronde non posso dargli torto menjal je službo, sicer pa ga (zato) ne morem grajati
  • apostasia f

    1. relig. apostazija, odpad od vere

    2. pren. odpadništvo
  • archibugiata f

    1. strel iz arkebuze

    2. ekst. rana od arkebuze
  • assaettare

    A) v. tr. (pres. assaetto)

    1. toskansko zadeti s puščico

    2. knjižno hudo nadlegovati

    B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
    che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
    assaettare dalla sete skoprneti od žeje

    C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)
  • avancarica f polnjenje od spredaj:
    armi ad avancarica orožje s polnjenjem od spredaj
  • bisdrucciolo agg. jezik naglašen na četrtem zlogu od zadaj
  • bozzacchio m agr. sliva, napadena od glive
  • buttero1 m brazgotina od koz
  • ci2

    A) pron. nam, nas

    B) pron.

    1. na to, o tem:
    non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
    ci posso contare? ali lahko računam na to?

    2. pleon.
    in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
    ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

    C) avv.

    1. tu, sem; tam, tja:
    sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

    2. (z glagolom essere)
    nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

    3. tod, od tod:
    per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

    4.
    ci vuole potrebno je
    ci corre je razlika
    io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
    non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro
  • comprimario

    A) m (f -ia; m pl. ri)

    1. med. eden od primarijev

    2. gled. nosilec druge glavne vloge, druga glavna vloga

    B) agg. drugi največji:
    avere un ruolo comprimario igrati drugo glavno vlogo
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • daccapo, da capo

    A) avv. od začetka, od kraja, znova; še enkrat:
    essere daccapo (essere alle solite) pren. spet stara lajna, stara pesem
    punto e daccapo pika, nova vrsta!
    eccoti daccapo con le tue lagne že spet začenjaš s svojimi pritožbami

    B) m da capo:
    aria col daccapo glasba da capo arija
  • dallato avv. od strani; ob strani
  • dapprēsso

    A) avv. blizu, zraven; od blizu:
    seguire dappresso qcn. zasledovati koga od blizu, biti komu za petami

    B) prep.
    dappresso a knjižno poleg, zraven
  • dapprincipio avv. od začetka, skraja
  • davvicino, da vicino avv. od blizu
  • derogare v. intr. (pres. dērogo)

    1. pravo derogirati, (delno ali v celoti) razveljaviti; odstopiti, odstopati od:
    derogare a una legge delno razveljaviti zakon

    2. pren. odpovedati se; odreči, odrekati se; prekršiti:
    derogare a un patto prekršiti dogovor
    derogare alla propria dignità odpovedati se svojemu dostojanstvu
  • dessiografia f pisava od leve proti desni, dekstrografija
Število zadetkov: 948