Franja

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

disotto

A) avv. dol; spodaj

B) agg. invar. spodnji; notranji

C) m invar. spodnji del; notranji del, notranjost:
essere al disotto pren. biti na slabšem; ekon. biti v izgubi

interiore agg. notranji

intērno

A) agg. (komparativ interiore, superlativ intimo) notranji (tudi ekst.in pren.):
rivestimento interno notranja obloga
medicina interna interna medicina
numero interno interna številka, interno
politica interna notranja politika
alunno interno gojenec internata

B) m

1. notranjost (tudi pren.):
l'interno di una casa notranjost hiše

2. interna številka:
scala B, interno 5 stopnišče B, interna številka 5

3. obl. notranja stran kožuha

4. med. stažist

5. šport srednji igralec

6. polit. notranje zadeve:
ministero dell'interno, degli interni notranje ministrstvo, ministrstvo notranjih zadev

7.
interni pl. film interieri, notranji posnetki

intestino¹ agg. knjižno notranji:
guerra intestina državljanska vojna

intimo

A) agg.

1. intimen, skrit:
biancheria intima spodnje perilo
parti intime evfemistično sramni deli telesa, osramje, pudenda

2. notranji, globok:
intima convinzione globoko prepričanje

3. pren. skrit, skriven, tajen

4. tesen, tesno povezan (tudi pren.):
rapporti intimi evfemistično ljubezenski odnos

B) m

1. pren. notranjost; intima

2. zaupni prijatelj, intimus

intrinseco

A) agg. (m pl. -chi) notranji, neločljivo, bistveno povezan

B) m

1. zaupni, intimni prijatelj

2. bistvo, prava vrednost

3. notranjost

albēdine f

1. knjižno belina

2. bot. notranji belkasti sloj (na olupku agrumov)

3. astr. (albedo) albedo

basta¹ f

1. dolgi šiv; notranji šiv

2. rob, zavihek

darsena f navt. notranji pristan; dok

madrevite f strojn. matični vijak; notranji navoj (za vijak); navojno rezilo

sottarco m (pl. -chi) arhit. (intradosso) notranji lok

tramēzza f

1. notranji podplat

2. gradb. (tramezzo) prestenek, vmesna, predelna stena

vēntre m

1. anat. trebuh, abdomen:
correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

2. trebuh (trebušna votlina):
a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
basso ventre spodnji del trebuha
flusso di ventre griža
ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
empire, empirsi il ventre jesti
non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
scaricare il ventre opraviti potrebo
squarciare il ventre razparati trebuh

3. ekst. knjižno maternica

4. pren. naročje; notranjščina

5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
il ventre di un vaso trebuh vrča

6. aero trebuh, spodnji del (letala)
PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi

čút (-a) m

1. anat. senso:
pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip i cinque sensi: vista, udito, olfatto, gusto e tatto

2. (pravi občutek) senso; istinto:
estetski čut senso estetico
etični čut senso etico
notranji čut senso interiore
čut za lepoto senso del bello
čut za pravičnost senso di giustizia
ženski čut istinto femminile
šesti čut sesto senso, intuito

gíb (-a) m movimento, moto; corsa:
nagel, sunkovit gib movimento brusco
nagonski gib moto istintivo
pren. notranji gibi moti interiori
strojn. gib bata corsa dello stantuffo
delovni gib moto di lavoro
mrtvi gib corsa morta

gléženj (-žnja) m anat. malleolo:
notranji, zunanji gleženj malleolo interno, esterno
pren. ne segati komu niti do gležnjev non esser degno di lustrare le scarpe a qcn.

kót (-a) m

1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
jedilni kot angolo cottura
za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
tržaški kot il Triestino

3. pren. dimora; casa

4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

5. mat. angolo:
izbočeni (konveksni)
kot angolo convesso
iztegnjeni kot angolo piatto
komplementarni kot angolo complementare
naklonski kot angolo d'inclinazione
notranji kot angolo interno
ostri kot angolo acuto
polni kot angolo giro
pravi kot angolo retto
suplementarni kot angolo supplementare
topi kot angolo ottuso
kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
pod pravim kotom a squadra, in squadra

6. voj.
mrtvi kot angolo morto

7. šport. angolo; calcio d'angolo

8. ekst.
zorni kot angolo visuale, visuale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pretakniti vse kote frugare dappertutto
potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
astr. časovni kot culminazione
fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
grad. deviacijski kot angolo di deviazione
fiz. lomni kot angolo di rifrazione
fiz. odbojni kot angolo di riflessione
teh. rezilni kot angolo di taglio
vpadni kot angolo di incidenza

lák (-a) m

1. vernice; lacca:
nanašati lak, premazati z lakom passare la vernice
obrizgati z lakom spruzzare la vernice
topilo za lak solvente
tovarna lakov fabbrica di vernici
brezbarvni, motni, sijajni, sintetični lak vernice incolore, opaca, lucida, sintetica
notranji, zunanji lak vernice per uso interno, esterno
kozm. lak za lase lacca, fissatore
kozm. lak za nohte lacca, smalto per unghie
bitumenski, nitrocelulozni lak vernice bituminosa, nitrocellulosica

2. (usnje, obdelano tako, da se sveti) vernice

monológ (-a) m (samogovor) monologo; soliloquio:
dramski, lirski, notranji monolog monologo drammatico, lirico, interiore