Franja

Zadetki iskanja

  • lokál1 (-a) m locale; servizio pubblico:
    gostinski lokal trattoria, bar
    nočni lokal night (club)
    trgovski lokal esercizio, negozio
  • lokál2 (-a) m lingv. (lokativ) locativo
  • banco m (pl. -chi)

    1. klop:
    banco di scuola šolska klop
    banco dei deputati poslanska klop
    banco degli imputati klop za obtožence

    2. miza, pult:
    banco di vendita prodajni pult
    roba di sotto banco blago izpod pulta; pren. izbrano blago za posebne kupce
    sotto banco pren. skrivoma

    3. delovna miza:
    banco di prova tehn. preizkusna miza; pren. preizkusni kamen, preizkušnja, izpit
    l'esame sarà il banco di prova della sua preparazione izpit bo preizkušnja njegove pripravljenosti

    4. banka:
    banco di Napoli Neapeljska banka

    5. lokal, prodajalna:
    banco di pegni zastavljalnica
    banco del lotto prodajalna srečk lota

    6. banka (v hazardnih igrah):
    tenere il banco imeti banko; pren. animirati, vzpodbujati, voditi (diskusijo, sestanek ipd.)

    7. geol. sloj, sklad (kamninski, sedimentni):
    banco di carbon fossile sklad premoga

    8.
    banco di sabbia sipina
    banco corallino korališče
    banco di nebbia megleni sloj
    banco di pesci ribja jata
  • boite tujka franc. f invar. (majhen) bar, nočni lokal
  • locale2 m

    1. prostor, lokal

    2. lokal:
    locale notturno nočno zabavišče, nočni bar

    3. železn. lokalni vlak
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • tabarin tujka franc. m invar. nočni lokal, nočno zabavišče
  • tavērna f

    1. krčma, gostilna; slabš. beznica

    2. lokal v rustikalnem slogu
  • troiaio m (pl. -ai) vulg.

    1. svinjak (tudi ekst.)

    2. razvpit, zloglasen lokal

    3. toskansko svinjarija
  • affollare

    A) v. tr. (pres. affōllo)

    1. napolniti, nagnesti:
    affollare un locale napolniti lokal

    2. pren. knjižno pritiskati (na koga), preobremeniti, preobremenjevati:
    affollare di lavoro preobremenjevati z delom

    B) ➞ affollarsi v. rifl. (pres. mi affōllo) gnesti se; zgrniti, zgrinjati se (tudi pren.):
    molti pensieri mi si affollavano nella mente mnogo misli se mi je podilo po glavi
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • esercizio m (pl. -zi)

    1. opravljanje, usklajanje:
    esercizio di una professione opravljanje poklica
    esercizio di un diritto uveljavljanje pravice

    2. urjenje, vaja, vadba:
    esercizio della memoria urjenje spomina
    esercizi fisici telesne vaje
    eseguire un esercizio vaditi
    essere fuori esercizio biti iz vaje, ne biti v formi
    esercizi spirituali duhovne vaje

    3. vodenje podjetja, obrata; podjetje, obrat:
    spese d'esercizio stroški poslovanja, obratovalni stroški
    esercizio pubblico javni lokal

    4. poslovno leto:
    bilancio dell'esercizio 1996 obračun poslovanja v letu 1996
  • frequentato agg. (dobro) obiskan:
    locale molto frequentato lepo obiskan lokal
    strada frequentata živahna ulica
  • gostínski (-a -o) adj. alberghiero:
    gostinski lokal esercizio alberghiero
    gostinsko podjetje impresa alberghiera
    gostinski delavci alberghieri
    gostinska šola scuola per alberghieri
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • míni (-ja)

    A) m pog. obl. mini

    B) adj. inv.

    1. mini; obl.
    mini krilo, mini plašč minigonna, minicappotto
    mini obleka miniabito

    2. mini;
    mini lokal minilocale
    mini golf minigolf
    inform. mini računalnik minicomputer, minicalcolatore
    mini stanovanje miniappartamento
  • míren (-rna -o) adj.

    1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
    miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
    morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

    2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
    miren lokal un locale tranquillo
    miren kraj ritiro, eremo

    3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
    mirno morje mare calmo

    4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
    mirno življenje una vita tranquilla

    5. (ki je brez vojne) pacifico

    6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
    mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
    le mirno kri calma!
    imeti mirno roko avere una mano ferma
    moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla
  • nôčen (-čna -o) adj. di, della notte; da notte, notturno:
    nočna tišina il silenzio della notte
    nočno delo lavoro notturno
    nočna čepica berretto da notte
    nočna omarica comodino
    nočna posoda pitale, vaso da notte
    nočna srajca camicia da notte
    navt. nočna straža veglia notturna
    šport. nočna tekma notturna
    nočni čuvaj guardia notturna
    zool. nočni netopir vespertilione (Vespertilio murinus)
    zool. nočni pavlinčki saturnidi (sing. -e) (Saturnidae)
    zool. nočna čaplja nitticora (Nycticorax nycticorax)
    nočna lučka veilleuse
    med. nočni strežnik nottante
    nočni lokal locale notturno, nightclub
    zool. nočni metulj falena
    nočni motiv notturno
    med. nočni stol comoda, seggetta
    psiht. nočni strah nictofobia
    žarg. nočni stražnik nottola
  • praticare

    A) v. tr. (pres. pratico)

    1. delati, izvajati:
    praticare il bene delati dobra dela
    praticare la legge izvajati zakon

    2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
    praticare l'insegnamento učiti
    praticare la poligamia poznati mnogoženstvo

    3. obiskovati; družiti se (s):
    praticare una persona družiti se s kom

    4. narediti, napraviti:
    praticare un'iniezione dati injekcijo
    praticare uno sconto napraviti popust

    B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
    praticare in un locale redno zahajati v lokal
    PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti