králj (-a) m
1. re; regnante, sovrano:
angleški, švedski kralj re d'Inghilterra, di Svezia
živeti kot kralj stare, vivere da re
sončni kralj il Re Sole
kralj Matjaž re Matteo (Matteo Corvino nella mitologia popolare slovena)
rel. (sveti) trije kralji i Re Magi
2. pren. ekst. re:
kralj vseh lažnivcev il re di tutti i bugiardi
petrolejski kralj il re del petrolio
živalski kralj il re degli animali, il leone
3. igre, šah. re
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj in terra di ciechi chi ha un occhio è re
Zadetki iskanja
- R kratica
1. regio, reale kraljev, kraljevski
2. pttraccomandata priporočeno (pismo)
3. železn.rapido ekspres
4. šahRe kralj - re m invar.
1. kralj, monarh, vladar:
re assoluto, costituzionale absolutni, ustavni vladar
re da operetta, da burla pren. slabš. operetni vladar
Re del cielo nebeški kralj, Bog
spendere come un re kraljevsko razsipati
stare come un re sedeti prav udobno
vivere da re živeti kot kralj
2. pren. kralj:
il re degli animali kralj živali, lev
il re del petrolio naftni kralj
3. igre, šah kralj (pri kartah, kegljih, šahu)
4. zool.
re di aringhe (chimera) himera, morska podgana (Chimaera monstruosa)
re di quaglie kosec, krastač (Crex crex)
PREGOVORI: in casa sua ciascuno è re preg. v svoji hiši je vsakdo kralj - regnante
A) agg. vladarski, vladajoč:
casa regnante vladarska hiša
B) m, f knjižno kralj, kraljica; vladar, vladarica - mister tujka angl. m invar.
1. mister, lepotni kralj:
mister universo mister univerzum
2. šport žarg. trener, tehnični vodja - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - ciēco
A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
la fortuna è cieca sreča je slepa
mosca cieca igre slepe miši
alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
ubbidienza cieca slepa pokorščina
finestra cieca slepo okno
vicolo cieco slepa ulica:
essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
lanterna cieca slepica
intestino cieco anat. slepo črevo
B) m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj - cingere*
A) v. tr. (pres. cingo)
1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati
2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti
B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati - corona f
1. krona; venec:
corona d'alloro lovorjev venec
corona di spine trnjeva krona; ekst. šport šampionski naslov:
corona olimpica naslov olimpijskega prvaka
2. krona:
cingere la corona pren. postati kralj, zasesti prestol
corona imperiale cesarska krona
discorso della Corona prestolni govor
3. astr.
corona solare sončna krona
4. anat., med. krona
5. venec:
corona di capelli venec, krona las
corona di monti planinski venec
corona dell'albero krona, krošnja
corona di Venere med. sifilitični izpuščaj (na čelu)
fare corona a qcn. koga obkrožiti; ekst. (serie di oggetti) venec:
corona di sonetti lit. sonetni venec
la corona del rosario relig. rožni venec
dire la corona relig. moliti rožni venec
6. krona:
corona svedese švedska krona (denarna enota)
7. glasba korona
8. bot.
corona imperiale cesarski tulipan (Fritillaria imperialis) - lepôten (-tna -o) adj.
1. di bellezza:
lepotni ideal ideale di bellezza
lepotna pika neo, punto di bellezza
lepotna kraljica reginetta di bellezza, miss
lepotni kralj mister universo
2. estetico:
lepotna kirurgija chirurgia estetica
lepotni salon laboratorio di estetista
3. ornamentale:
lepotne rastline piante ornamentali
tisk. lepotna izdaja edizione di lusso - Matjáž (-a) m Matteo:
etn. kralj Matjaž re Matteo (Matteo Corvino, divenuto personaggio della leggenda popolare slovena) - nekóč adv. una volta, un tempo:
nekoč je živel kralj c'era una volta un re - nekrónan (-a -o) adj. non coronato:
nekronani kralj (česa) il migliore, il massimo, il più eccellente (direttore d'orchestra, cantante, attore e sim.) - noi pron. m, f
1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti
2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari
3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo
4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju
5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti
6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo - papa m (pl. -pi)
1. relig. papež:
papa nero pog. general jezuitov
a ogni morte di papa pren. na vsake kvatre
vivere come un papa udobno, brezskrbno živeti
2. pren. vodja, najvidnejši predstavnik, guru (umetniškega gibanja ipd.):
PREGOVORI: morto un papa se ne fa un altro preg. kralj je mrtev, živel kralj!; nihče ni nenadomestljiv - poosebítev (-tve) f personificazione; ekst. incarnazione:
kralj je veljal za poosebitev božanstva il re era l'incarnazione della divinità - ptíč (-a) m
1. uccello:
ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
ptiči pevci uccelli canori
kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila
2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
čuden ptič un tipo strano, strambo
nočni ptič nottambulo
ne ptič ne miš né carne né pesce
ptič letalec uccello nidifugo
biti gol kot ptič essere povero in canna
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile - scēttro m
1. žezlo; ekst. kraljevska, vladarska oblast
2. ekst. pren. absolutna premoč, primat, prvenstvo; prednost:
detenere lo scettro (di) biti nekronani kralj (česa) - slép (-a -o)
A) adj.
1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno
2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione
3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine
4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso
5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca
6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re - sole m
1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu
2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se
3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak
4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)
5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode
6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik