Franja

Zadetki iskanja

  • kmálu adv.

    1. (izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času) presto:
    počitnice so kmalu minile le vacanze sono passate presto

    2. pren. (izraža majhno razdaljo) subito:
    trg je kmalu za vogalom la piazza è subito dietro l'angolo

    3. (izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve) a momenti:
    kmalu bi se zgodila nesreča a momenti avveniva una disgrazia

    4. (hkrati) contemporaneamente
  • adēsso

    A) avv.

    1. zdaj, sedaj:
    per adesso za zdaj, trenutno
    da adesso in poi odslej
    fin d'adesso že zdaj
    adesso sì che stiamo freschi zdaj smo pa res v kaši, v škripcih
    e adesso? kaj pa zdaj?

    2. pred kratkim, pravkar

    3. kmalu, vsak trenutek

    B) inter. takoj, trenutek:
    adesso! vengo subito! trenutek! že grem!
  • prēsto avv.

    1. kmalu:
    presto o tardi prej ali slej

    2. hitro:
    fare presto podvizati se
    al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
    ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
    si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...

    3. zgodaj:
    alzarsi presto zgodaj vstajati
    PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo
  • prossimamente avv. kmalu, v kratkem, skoraj
  • quasi

    A) avv.

    1. skoraj; približno:
    aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
    quasi mai zelo redko

    2. morda, verjetno:
    direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
    quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

    3. kmalu; toliko, da ne:
    quasi mi investiva kmalu bi me povozil

    4. kot, kot da:
    sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
    procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

    B) cong. kot da bi:
    non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef
  • caduco agg. (m pl. -chi)

    1. ki kmalu pade:
    mal caduco pog. božjast, padavica

    2. biol. izpaden, odpadajoč:
    foglie caduche odpadajoče listje

    3. anat. mlečen:
    denti caduchi mlečni zobje

    4. pren. kratkotrajen, minljiv
  • sporchevole agg. nareč. občutljiv (za umazanijo), ki se kmalu umaže
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • arrivederci

    A) inter. na svidenje:
    arrivederci a presto! kmalu na svidenje!

    B) m invar.
    dare l'arrivederci zaželeti na svidenje, posloviti se
  • auspicabile agg. zaželen:
    è auspicabile che tutto si risolva presto zaželeno je, da bi se vse kmalu razrešilo
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • baleno m blisk:
    in un baleno pren. bliskovito, takoj
    PREGOVORI: dopo il baleno viene il tuono preg. za bliskanjem pride kmalu grmenje
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • brēve

    A) agg.

    1. kratek, kratkotrajen:
    brevi vacanze kratke počitnice
    tra breve v kratkem, kmalu

    2. ekst. jedrnat, zgoščen, strnjen:
    breve esposizione di fatti zgoščen prikaz dogodkov
    essere brevi pren. biti kratek, jedrnat
    in breve strnjeno
    a farla, a dirla breve na kratko povedano

    3. kratek (prostorsko):
    un viottolo breve kratka steza

    4. knjižno majhen, ozek

    5. jezik kratek (samoglasnik)

    B) m

    1. relig. breve

    2. hist. (knežje, vladarjevo) pismo

    3. relig. škapulir

    4. ekst. amulet, talisman

    C) f

    1. glasba celinka

    2. kratka novica (v časopisu)
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dogospodáriti (-im) perf.

    1. non essere più il padrone; pren. andare in rovina:
    zaradi zapravljivosti je kmalu dogospodaril a causa del suo spreco andò presto in rovina

    2. pren. (izgubiti oblast, ugled) non essere più padrone; perdere il prestigio