prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn
Zadetki iskanja
- rilevare
A) v. tr. (pres. rilēvo)
1. posneti, razbrati, zvedeti (tudi pren.):
rilevare una notizia dal giornale iz časopisa zvedeti za novico
2. poudariti, poudarjati; pripomniti, pripominjati
3. posneti (podatke); izmeriti
4. aero, navt. določiti, določati položaj; posneti (topografsko)
5. prevzeti:
rilevare merce prevzeti robo
rilevare il pacchetto azionario di una società odkupiti delnice neke družbe
6. zamenjati; ekst. iti po:
rilevare la guardia voj. zamenjati stražo
rilevare qcn. alla stazione iti po koga na postajo
B) v. intr. dvigovati se; odstopiti, odstopati
C) ➞ rilevarsi v. rifl. (pres. mi rilēvo) dvigniti, dvigovati se; opomoči se (od česa) (tudi pren.) - infistolire, infistolirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ infistolisco)
1. med. postati fistulozen
2. pren. iti po zlu - tagliare1
A) v. tr. (pres. taglio)
1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez
2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)
3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge
4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo
5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge
6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore
7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik
8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta
B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost
C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - aria f
1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja
2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!
3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže
4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se
5. glasba arija - attraverso
A) avv. počez, povprek; poševno
B) prep. skozi, čez:
prendere la scorciatoia attraverso i campi iti po bližnjici čez polja
siamo riusciti attraverso gravi difficoltà pren. prebrodili smo hude težave - baracca f
1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu
2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati
3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu
4.
far baracca veseljačiti - bōsco m (pl. -chi)
1. gozd, hosta:
bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
bosco ceduo sečen gozd
andare al bosco iti po drva (v gozd)
2. pren.
buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo
3. pren. gozd, množica:
un bosco di capelli griva
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki - calcare1 v. tr. (pres. calco)
1. teptati, tlačiti, stiskati:
calcare le scene biti gledališki igralec
calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
calcare una strada iti po cesti
calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)
2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom
3. prerisati, prerisovati (skozi papir) - corto
A) agg.
1. kratek:
settimana corta petdnevni delovni teden
2. pren. nezadosten; omejen:
corto di vista kratkoviden
corto di mente duševno omejen
esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja
3. pren.
prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
per farla corta na kratko; če naj bom kratek
B) avv. naglo; urno:
tagliar corto presekati na kratko - dēstra f
1. desna, desna roka, desnica:
stringere la destra stisniti desnico
porgere la destra pren. pomagati
2. desna, desna stran:
tenere la destra držati se desne, iti po desni
attenti a destra pozor na desno!
3. polit. desnica:
la destra democristiana krščanskodemokratska desnica - discendere*
A) v. intr. (pres. discendo)
1. iti dol; spustiti, spuščati se; stopiti, stopati (iz, s); sestopiti, sestopati:
discendere a valle spustiti se v dolino
discendere dal tram stopiti s tramvaja
discendere dalla nave izkrcati se
2. spustiti, spuščati se; zaiti, zahajati; pasti, padati:
i monti discendono verso il piano hribi se spuščajo v dolino
il sole discende sonce zahaja
il barometro sta discendendo barometer pada
3. pren. izhajati, izvirati, biti potomec:
discendere da nobile famiglia izvirati iz plemenite rodbine
ne discende che hai torto iz tega sledi, da nimaš prav
B) v. tr. iti dol:
discendere le scale iti po stopnicah - fumo
A) m
1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti
2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?
3. para:
il fumo della pentola para iz lonca
4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja
5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec
6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila
B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva - girare
A) v. tr. (pres. giro)
1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran
2. mešati (juho)
3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet
4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico
5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!
6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo
B) v. intr.
1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce
2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo
3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo
4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano
5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?
6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati
C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal - giro
A) m
1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog
2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat
3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka
4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu
5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji
6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice
7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl
8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti
9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze
10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija
B) agg. mat.
angolo giro polni kot - góba (-e) f
1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)
2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo
3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale
4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera - grillo m
1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati
2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je - íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa - male
A) avv.
1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga
2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti
3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati
B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!
C) m
1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež
2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo
3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje
4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal