Franja

Zadetki iskanja

  • crēdo m

    1. relig. vera, veroizpoved:
    il credo islamico islam

    2. vera (molitev):
    in un credo pren. v trenutku

    3. pren. kredo; naziranje, prepričanje
  • credo [krédo] (-a) m lat.

    1. rel. credo:
    pren. priti med umetnike kot Pilat v credo diventare, farsi artista per caso

    2. pren. credo (estetico, politico e sim.)
  • nazíranje (-a) n (nazor) opinione, veduta, idea; credo:
    biti enakega naziranja glede koga, česa avere opinioni, vedute analoghe su, riguardo a
  • prepríčanje (-a) n convinzione, convincimento, persuasione, certezza; (versko, politično) credo, fede; (politično) colore:
    trdno prepričanje fermo convincimento
    priti do prepričanja (prepričasti se) acquisire la convinzione
    demokratično prepričanje fede democratica, credo democratico
    ničkolikokrat je menjal (politično) prepričanje ha cambiato bandiera mille volte
    izraziti prepričanje esprimere la convinzione
    kaj narediti iz prepričanja fare qcs. per convinzione
    braniti, zatajiti prepričanje difendere, rinnegare le proprie convinzioni
  • relígija (-e) f

    1. rel. religione, fede, credo:
    islamska, krščanska religija religione islamica, cristiana
    državna religija religione di Stato
    monoteistične, politeistične religije religioni monoteistiche, politeistiche

    2. pren. (nazor, prepričanje) credo, religione
  • véra (-e) f

    1. religione, fede, confessione:
    širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
    nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
    zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
    državna vera religione di stato
    judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
    rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
    kriva vera eresia
    prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
    vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

    2. religione, fede, culto:
    svoboda vere libertà di religione
    vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

    3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
    vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

    4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
    vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

    5. pren. fiducia:
    izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

    6. pren. (skupek načel, naukov) credo

    7. rel. (molitev) credo (apostolico)

    8. (v medmetni rabi)
    vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
    šalj. affè mia, affè di Dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
    učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
    to je mož vere è una persona degna di fiducia
  • veroizpóved (-i) f rel.

    1. credo:
    augsburška, krstna, nicejska veroizpoved credo di Ausburgo, battesimale, di Nicea

    2. credo, fede
  • verovánje (-a) n

    1. credenza:
    ljudsko verovanje credenze popolari

    2. religione, fede:
    svoboda verovanja libertà di religione

    3. pren. credo:
    verovanje v predestinacijo predestinazionalismo
  • levíčarstvo (-a) n

    1. mancinismo

    2. credo politico di sinistra, sinistrismo, gauchismo
  • somíšljeništvo (-a) n il condividere le opinioni; identità di opinioni; comunanza di fede, di credo politico
  • apostōlico agg. (m pl. -ci) relig.

    1. apostolski:
    Credo apostolico apostolska vera
    predicazione apostolica apostolsko pridiganje

    2. apostolski, nanašajoč se na papeža:
    benedizione apostolica apostolski blagoslov
    nunzio apostolico apostolski nuncij
  • apostólski (-a -o) adj. rel.

    1. apostolico, degli Apostoli:
    apostolska gorečnost zelo apostolico
    Apostolska dela Atti degli Apostoli
    apostolska vera credo apostolico

    2. (ki se nanaša na papeža, na apostolski sedež) apostolico:
    apostolski blagoslov benedizione apostolica
    apostolska nunciatura nunziatura apostolica
    apostolski sedež sede apostolica
    apostolski vizitator visitatore apostolico
  • assai

    A) avv.

    1. dosti, dovolj:
    ho mangiato assai dosti sem jedel
    ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

    2. zelo, mnogo, veliko:
    è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
    è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
    è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

    3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
    m'importa assai! me nič ne briga!

    B) agg. invar. mnog:
    c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

    C) m invar. mnogi:
    sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
    eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
    PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • béži | -te inter. macché, ma va' là:
    beži, saj ti ni nič ma va' là, non ti sei fatto niente!
    bežite, nič vam ne verjamem non le credo proprio niente
  • credere

    A) v. tr. (pres. credo)

    1. verjeti, verovati:
    dare a credere a qcn. slepiti koga

    2. meniti, pomisliti

    3. domnevati, predpostaviti

    B) v. intr. ( credere in, a) verjeti, verovati:
    credere sulla parola verjeti na besedo

    C) ➞ credersi v. rifl. (pres. mi credo) imeti se (za):
    credersi un grand'uomo imeti se za velikega moža
  • kdáj2 adv.

    1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
    pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
    kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
    zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto

    2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
    v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti

    3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
    take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
    lepa je kot le kdaj è bellissima
  • kredo glej credo
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • neúmnost (-i) f

    1. stupidaggine, sciocchezza, balordaggine, asinaggine, bestialità:
    klatiti, kvasiti neumnosti dire, raccontare sciocchezze, vulg. cazzate

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega) sciocchezze:
    neumnost, tega ne verjamem sciocchezze, questo non lo credo

    3. iz neumnosti, po neumnosti pren. (v adv. rabi) per inavvertenza, per stupidaggine:
    po neumnosti izgubiti delo perdere il posto per stupidaggine
    prav po neumnosti sem se udaril mi sono dato un colpo per inavvertenza