-  
VAS kratica f navt., voj.vedetta antisommergibili protipodmorniška patruljna ladja
  -  
vás (-í) f paese, villaggio:
 rojstna, domača vas paese natio
 ribiška vas villaggio di pescatori
 živeti na vasi vivere in campagna
 vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
 iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
 kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
 pren. biti španska vas essere arabo
 olimpijska vas villaggio olimpico
 globalna vas villaggio globale
 geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
PREGOVORI:
 vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
 dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  -  
lēi
A)  pron.
1.  ona; njo
2.  Vi; Vas:
 il di lei pisarn. njegov, njen
 la di lei pisarn. njegova, njena
B)  m
 usare il lei vikati
 dare del lei a qcn. koga vikati
  -  
paese m
1.  dežela:
 mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu
2.  država; ekst. domovina:
 paese legale politiki, vladajoči razred
 paese reale tiha večina
 amare il proprio paese ljubiti domovino
3.  vas:
 paese natio rojstna vas, rojstni kraj
 gente di paese vaščani, kmetje
 fiera di paese vaški sejem
 il paese della cuccagna Indija Koromandija
 tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas
  -  
SV kratica
1.  avtoSavona (na registrskih tablicah)
2. Signoria Vostra Vi, Vas, Vam (v pismih)
  -  
ve
A)  pron. vas, vam ( vi pred lo, la, li, le, ne)
B)  avv. tja, tam ( vi pred lo, la, li, le, ne)
  -  
vi
A)  pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)
1.  vas, vam:
 vi sento benissimo odlično vas slišim
 devo darvi ragione moram vam dati prav
2.  (v funkciji etičnega dativa)
 vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen
3.  pleon.
 chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?
B)  pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
 non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil
C)  avv. tu, sem; tam, tja; tod:
 Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
 per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan
  -  
villaggio m (pl. -gi)
1.  vas:
 idiota, scemo del villaggio vaški bebec, norec
2.  ekst. naselje:
 villaggio olimpico olimpijsko naselje
 villaggio turistico turistično naselje
  -  
metafisica f
1.  filoz. metafizika
2.  ekst. slabš. nejasnost, zamotanost, nedoumljivost; španska vas
  -  
alcuno
A)  agg.
1.  pl. neki, nekaj:
 sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
 non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel
2.  sing. redko neki
3.  sing. (v nikalnih stavkih) noben:
 non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
 senza difficoltà alcuna brez vsake težave
B)  pron.
1.  pl. nekateri:
 alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano
2.  sing. redko nekdo
3.  sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
 non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
  -  
altresì avv. knjižno
1.  tudi, prav tako, nadalje, razen tega:
 la pregherei altresì nadalje bi Vas prosil
2.  enako
  -  
anima f
1.  duša, duh:
 l'anima e il corpo duša in telo
 l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
 anima nera pren. brezvestnež
 non avere anima biti brezdušen
 cura di anime dušno pastirstvo
 darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
 essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
 rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
 rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
 tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
 toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
 vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
 all'anima! primojduš!
 volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
 giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2.  duša, oseba, človek:
 un paese di poche anime vas z nekaj dušami
 non c'è anima viva ni žive duše
 un'anima dannata zlobnež, hudobnež
 un'anima in pena nemiren, begajoč človek
 la buon'anima pokojnik, pokojnica
3.  duša, osrednji (notranji) del:
 l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  -  
assiduo agg.
1.  vztrajen, marljiv:
 lo studio assiduo dà buoni risultati vztrajno učenje prinaša dobre rezultate
 un lettore assiduo pazljiv bralec
2.  stalen, reden:
 pochi di voi sono assidui alle lezioni malo vas redno hodi na predavanja
 è un cliente assiduo del nostro bar je stalen gost v naši kavarni
  -  
assōlvere* v. tr. (pres. assōlvo)
1.  oprostiti, razrešiti:
 assolvere un debito izplačati dolg
2.  pravo oprostiti:
 l'imputato fu assolto obtoženec je bil oproščen
3.  relig. dati odvezo
4.  izvršiti, izpolniti:
 ho assolto tutti i miei doveri verso di voi izpolnil sem vse dolžnosti, ki sem jih imel do vas
  -  
avviso m
1.  sporočilo; opozorilo, svarilo:
 ho un importante avviso per voi imam važno sporočilo za vas
 che questo ti serva d'avviso to naj ti bo v opozorilo
 avviso telefonico telefonski poziv
 avviso di pagamento obvestilo o vplačilu
 dare avviso a qcn. di qcs. komu kaj sporočiti
 mettere qcn. sull'avviso opozoriti koga
 stare sull'avviso paziti, biti pozoren, previden
 avviso di reato pravo obdolžitev
2.  objava, oglas; razglas:
 avviso di concorso objava natečaja
 avviso di chiamata alle armi razglas o mobilizaciji, vpoklicu v vojsko
3.  mnenje:
 a nostro avviso po našem mnenju
 essere d'avviso meniti
4.  voj., navt. eskortna ladja
  -  
básati (bášem)
A)  imperf.
1.  (tlačiti) caricare (la pipa)
2.  voj. caricare (il fucile)
3.  impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
 proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
 zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo
B)  básati se (bášem se) imperf. refl. pog.
1.  (riniti se) pigiarsi
2.  (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi
  -  
blízu
A)  adv.
1.  (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
 tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
 pogledati od blizu guardare da vicino
 priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
 ne dati komur blizu essere inavvicinabile
 pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
 priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2.  (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
 pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3.  (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
 ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
 tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4.  (skoraj) quasi; circa:
 tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
 rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B)  prep.
1.  (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
 vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2.  (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
 blizu jutra verso il mattino
 blizu osmih verso le otto
 mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
 načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3.  (za izražanje približevanja določeni meri) su:
 tehta blizu centa pesa sul quintale
  -  
césta (-e) f
1.  strada; via:
 ravna, široka cesta strada diritta, larga
 asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
 dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
 obvozna cesta circonvallazione
 slepa cesta vicolo cieco
 Tržaška cesta via Trieste
 cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
 dela na cesti lavori in corso
 cesta pelje v la strada porta a
 vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
 ceste se križajo le strade si incrociano
 prečkati cesto attraversare la strada
 zapeljati s ceste uscire di strada
2.  (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
 cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
 avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
 avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
 avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
 avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
 astr. Rimska cesta Via lattea
 pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
 pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
 pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
 nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
 pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
 pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
 pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
 gledati na cesto dare sulla strada
  -  
ché cong.
1.  ker:
 abbiamo ritardato, ché l'autobus non passava pozni smo, ker ni bilo avtobusa
2.  zakaj:
 partite presto, ché non vi colga la pioggia brž odidite, da vas ne zaloti dež
  -  
cortesemente avv. vljudno, prijazno, ljubeznivo:
 vogliate cortesemente confermarci... prosimo vas, da potrdite...