Franja

δημιουργός, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.

Θεό-δωρος, ὁ 1. Teleklov sin, umetnik z otoka Sama (okr. 600 pr. Kr.). 2. matematik iz Kirene.

κλυτο-εργός 2 (ἔργον) ep. slaven umetnik.

κλυτο-τέχνης, ου, ὁ ep. slaven umetnik.

ὁπλῑτικός 3 ki se tiče hoplita, hoplitski, φάλαγξ pehota legije; subst. τὸ ὁπλιτικόν hopliti, ἡ ὁπλιτική borilna umetnost hoplitov, τὰ ὁπλιτικά ἐπιτηδεύων umetnik v borjenju (mečevanju).

σοφιστής, οῦ, ὁ (σοφίζω) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, λόγων pisatelj; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist: a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoustnež, slepar.

τέκτων, ονος, ὁ [Et. kor. tek'th-, lat. texō, slov. tesati, teslo, nem. Dachs, stvn. dehsala, sekira] delavec, rokodelec, tesar, mizar, ladjedelec, roženinar, kolar, kovač, kipar, umetnik; pren. a) izdelovatelj; b) povzročitelj, povzročnik κακῶν.

τεχνῑ́της, ου, ὁ (τέχνη) 1. a) umetnik, veščak, strokovnjak; b) rokodelec, izdelovatelj, obrtnik. 2. slepar, spletkar.

χειρο-τέχνης, ου, ὁ (τέχνη) rokodelec, umetnik, strokovnjak, ἰατορίας zdravnik.