Franja

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

ἐν-τῠπάς adv. ep. prav tesno zavit v plašč (tako, da se poznajo udje in glava) ἐν χλαίνῃ κεκαλυμμένος.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

εὖ, ep. ἐύ [Et. ἐύς iz esu-s, kor. es, biti (lat. esse!)] adv. 1. dobro, prav; srečno, lepo, εὖ κατὰ κόσμον lepo v redu; v zvezi z glagoli δρῶ, ἔρδω, ποιῶ τινα dobro ravnam, dobrote izkazujem; εὖ πράττω, πάσχω, ἔχω dobro mi je, dobro se mi godi, imam srečo, dobivam dobrote, εὖ γίγνεταί τινι dobro se godi komu NT, εὖ φρονῶ prav mislim, sem pameten, εὖ λέγω τινά dobro govorim o kom, τὸ εὖ sreča, blagostanje. 2. εὖ μάλα prav dobro, izvrstno, εὖ γε prav tako, εὖ πάντες vsi skupaj, εὖ πάντα vse do zadnjega.

ἦ¹ [Et. idevr. ē] adv. stoji 1. v trdilnih stavkih, da kaj potrjuje ali poudarja: zares, res, resnično, v resnici, gotovo, brez dvoma, kajpada, seveda; pogosto se veže z drugimi členicami: ἦ μήν (μέν, μάν) prav zares, res, gotovo, kajpada, seveda, pač, ἦ μὲν δή da zares, gotovo, ἦ γάρ kajti (sicer) zares, pač zares, kajpada, ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač, ἦ μάλα da zares (brez dvoma), ἦ ῥα zares torej, ἦ θήν που gotovo pač, τί ἦ zakaj neki? 2. v vprašalnih stavkih: lat. num ali ne = ali? li? morda? mari? nemara? – včasih tudi = nonne, tako posebno ἦ γάρ ali ne?

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.

καθάπερ, καθαπερεί adv. prav tako, kakor; kakor (da) bi, takorekoč.

καί [Et. strslov. cě (iz kai), čeprav; lat. ceu (iz kai-we), cēteri (iz καί + etero- "in drugi"). – pred vokali κ', χ', v krazi: χἠ (καὶ ἡ), κεἰ (καὶ εἰ), κᾆτα (καὶ εἶτα), χὤτι (καὶ ὅτι) itd.] I. veznik: in, pa, ter, veže posamezne besede in stavke: 1. v slovenščini se pogosto ne prevaja, tako zlasti v začetku stavka in kadar veže πολύς z drugimi adjektivi, πολλοὶ καὶ ἀγαθοί mnogi hrabri, πολλά τε καὶ κακὰ πάσχω mnogo hudega, πολλαὶ καὶ καλαὶ ἐλπίδες mnogo lepih nad. 2. posebni pomeni: a) in zato, torej, in sedaj, καί μοι ἀπόκριναι, καί μοι λέγε; b) in sicer, namreč, to se pravi, βῆ πρὸς δῶμα Διὸς καὶ (namreč) μακρὸν Ὄλυμπον; παρῆσάν τινες καὶ (in sicer) πολλοί γε, ἔχων δύο ταῦτα ἔθνη καὶ ἀμφότερα ἰσχυρά (in sicer); καὶ ταῦτα, καὶ τοῦτο posebno, zlasti, Κρόνου δὲ παῖς καὶ χρόνου to je, to se pravi; c) in zares (seveda) καὶ ἐτετήκει χιών; d) skratka, in sploh (ako veže dele s celoto) Πάχητι καὶ τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθεν ἀγγελία; e) pa, καὶ οὐ pa ne, κεῖνός τ' ἐκεῖνα στεργέτω κἀγώ (jaz pa) τάδε, πάλαι δέδοκται ταῦτα κοὐ νεωστί μοι ne pa šele danes; f) ali, ali marveč (pravzaprav), ἕνα καὶ δύο, τρίτῃ καὶ (ali) τετάρτῃ ἡμέρᾳ, ὀλίγου τινὸς ἀξία ἐστὶ καὶ οὐδενός da je malo vredna ali (pravzaprav) nič; g) in vendar οἶδ' ὅτι νοσεῖτε πάντες καὶ νοσοῦντες ὡς ἐγὼ οὐκ ἔστιν ὅστις ἐξ ἴσου νοσεῖ; h) pogosto se nahaja priredna zveza s καί, kjer bi pričakovali podredje: ἦν δ' ἦμαρ ἤδη δεύτερον πλέοντί μοι κἀγὼ Σίγειον κατηγόμην že drugi dan sem se vozil, ko sem priplul v Sigejon; ἠώς τε δὴ διέφαινε καὶ ἐγένοντο ἐπὶ τῷ οὔρει ko se je prikazala jutranja zarja, so prišli na vrh gore; tako posebno za οὔπω, ἤδη, ἅμα itd; i) kakor (za izrazi enakosti in sličnosti ὅμοιος, ὁ αὐτός, ἴσος, ὁμοίως itd., prim. lat. ac, atque), Πέρσαι τὴν αὐτὴν ἐσκευασμένοι καὶ ὁ πεζὸς αὐτῶν ravno tako oboroženi kakor; ὁρᾷς, ὡς οὐ ταὐτὰ ἐμοῦ κατηγορεῖς καὶ ἐγώ σου; j) za časovnimi in pogojnimi stavki uvaja pogosto glavni stavek: tedaj (pa) αὐτὰρ ἐπεὶ δείπνησε, καὶ οἱ δῶκε σκύφον; ἦμος ἥλιος κατέδυ, καὶ (τότε δὴ) κοιμηθῆμεν ἐπὶ θινὶ θαλάσσης; k) καί … καί (lat. et … et) = τὲ … καί i … i, kakor … tako tudi, ne samo … ampak tudi, ἄλλως τε καί zlasti. II. adverb. 1. tudi, enako, ravno tako, tako tudi, ὡς φαμένη καὶ ἡγήσατο kakor je rekla, tako je tudi šla spredaj, ἠδὲ καί in tudi, ἐμοῦ ἰόντος ὅποι καὶ ὑμεῖς kamor tudi vi greste, καὶ αὐτός, καὶ οὗτος (enako) tudi sam (ta), Ἀγίας καὶ Σωκράτης καὶ τούτω ἀπεθανέτην sta tudi umrla; εἴπερ τις καὶ ἄλλος ako sploh kdo, ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. a) celo, že, vrhu tega, zares, ὃς νῦν γε καὶ ἂν Διῒ πατρὶ μάχοιτο, τάχα κεν καὶ ἀναίτιον αἰτιόῳτο, καὶ φύσει že po naravi, καὶ πάνυ, καὶ μάλα kaj zelo, prav zelo, da, seveda, καὶ λίην žalibog le preveč; b) ako se poudarja majhna (neznatna) stvar: tudi če samo ἱέμενος καὶ κάπνον νοῆσαι, ἔργον καὶ πόλεις ἀριθμῆσαι, καὶ ἀποκρίνασθαι χαλεπόν; c) pri komp.: še θεός καὶ ἀμείνονας ἵππους δωρήσαιτο, καὶ μεῖζον ἄεθλον; pri števnikih: vsi do, gotovo καὶ εἴκοσι τάλαντα; d) v vprašalnih stavkih: kaj neki, kaj pač ποῖον ἄνδρα καὶ λέγεις; ἴδωμεν τί ποτε καὶ λέγομεν, ἄμφω γὰρ αὐτὰ καὶ κατακτεῖναι νοεῖς; ἤρετο, ὅτι καὶ εἴη τὸ σύνθημα; e) pri časovnih določilih: že καὶ πάλαι, καὶ πρόσθεν, καὶ νῦν. 3. pri part. = καί περ: dasi, čeprav, kakor tudi, θέαμα τοιοῦτον, οἷον καὶ στυγοῦν τ' ἐποικτίσαι; καὶ τύραννος ὢν ὅμως čeprav sem kralj. III. v zvezi z drugimi členki: καὶ γάρ (lat. etenim) kajti (tudi), seveda, καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi, καὶ γὰρ ῥά kajti celo, καὶ γὰρ καί kajti tudi, καὶ γὰρ δέ in tudi, pa tudi, in celo; καί γε in sicer, in res, καὶ ἐγὼ μέν da, jaz za svojo osebo; καὶ δέ pa tudi, razen tega, δὲ καί pa tudi (celo); καὶ δή in že, celo že, in celo, in zares; καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, in tako pač, in potemtakem, καὶ δὴ καὶ τότε in tako seveda tudi tedaj; καὶ μήν in vendar, in zares, zdaj pa, kajpada; καί τοι in vendar, (in) pač; καὶ εἰ, καὶ ἐάν (κἄν) tudi če, celo ako; εἰ καί, ἐάν καί četudi, čeprav; εἰ δὲ καί če pa celo; οὐ μόνον … ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, καί ὥς tudi tako, vkljub temu.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κατ-αξιόω 1. smatram za vrednega, zelo cenim; pass. sem vreden τυχεῖν NT. 2. poet. smatram za prav, hočem, σύ τοι κατηξίωσας ti sam si tako hotel.

κῡ́ρω [impf. ep. κῦρε, fut. κύρσω, aor. ἔκυρσα; med. κύρομαι], vzpor. obl. κυρέω [fut. κυρήσω itd.] ep. poet. 1. abs. ali z dat. a) namerim se na koga (kaj), naletim, zadenem na kaj, trčim skup ἅρμασι; srečam koga; pren. α.) zabredem v kaj κακῷ, ἐσθλῷ; β.) hočem zadeti, merim na kaj αἰὲν ἐπ' αὐχένι κῦρε δουρὸς ἀκωκῇ; γ.) zadenem (resnico), uganem γνώμῃ ἐπεικάζων, ἦ καὶ δάμαρτα τήνδ' ἐπεικάζων κυρῶ ali morda (slučajno) prav domnevam, da je ta; b) zadene me kaj, pripeti se mi kaj, sem deležen, dosežem ταῦτ' ἐμοὶ κυρεῖν βουλήσομαι; dogodim se, pripetim se τί ποτ' αὐτίκα κύρσει kaj neki se bo zgodilo; ἄλλα δ' ἐξ ἄλλων κυρεῖ nesreča sledi nesreči; c) sem, nahajam se v kakem stanju, πῶς κυρεῖτε kako je, kako se imate, ἐν τῷ πράγματος κυρεῖ v kakšnem položaju se nahaja, ποῦ γῆς κυρεῖ kje biva, ἐνθάδε τοῦ πάθους v tako slabem položaju, τί νῦν κυρεῖ kako je ž njim, τάδε εὖ κυρεῖ to je dobro (v dobrem stanju); d) v zvezi s part. se prevaja z: ravno, slučajno, zares, θύων ἔκυρον ravno sem daroval, ὡς κυρεῖς ἔχων kakršen si, kjer ravno stojiš, πλησίον γὰρ ὢν κυρεῖ bil je ravno blizu, εἰ ζῶν κυρεῖ ako (slučajno) živi, κυρῶ ἔχων imam slučajno, ποῦ κυρεῖ συθείς kam je neki pobegnil, Φοῖβος εἰρηκὼς κυρεῖ Fojb je zares rekel, πρὸς τί ταῦτ' εἰπὼν κυρεῖς čemu neki si to rekel; tudi pt. κυρῶν se slično prevaja: ποῦ κυρῶν εἴης kje se ravno nahajaš. 2. z gen. ali acc. a) segam do, dosežem τέρμονα οὐρανοῦ, dotikam se νεφέλας αἰθερίας; b) dobim, deležen sem česa τινός, ἔκ τινος dobim od koga, δίκης dobim zasluženo kazen.

λέγω² [fut. λέξω, ἐρῶ, aor. ἔλεξα, εἶπον, pf. εἴρηκα, pass. pf. λέλεγμαι, εἴρημαι, aor. ἐλέχθην, ἐρρήθην, fut. λεχθήσομαι, ῥηθήσομαι, λέξομαι (s pas. pom.), fut. 3 λελέξομαι in εἰρήσομαι, adi. verb. λεκτός, aor. med. ἐλεξάμην] 1. act. rečem, pravim, govorim; pripovedujem, tolmačim, javljam, omenjam, imenujem; velevam, zapovedujem, predlagam μισθοφοράν, opisujem, mislim, smatram za; posebne zveze: a) (javno) govorim, nastopam kot govornik, δεινὸς λέγειν odličen, spreten govornik; ὁ λέγων govornik, εὖ, καλῶς λέγω prav govorim, prav svetujem, imam prav, toda εὖ (κακῶς) λέγω τινά dobro (slabo) govorim o kom; NT σὺ λέγεις tako je, gotovo, λέγων namreč, tako; b) τί: τί λέγεις; kaj meniš? λέγω τι povem kaj važnega, imenitnega; οὐδὲν λέγω ne povem takorekoč ničesar = lažem, moje besede so brez pomena; τινά govorim o kom kaj τί, mislim na koga, Φιλοκτήτην λέγω Filokteta menim; τὰ ἔσχατα ἀλλήλους ἔλεγον zmerjali so se z najgršimi psovkami, πρᾴως λέγω τι mirno govorim o čem, οὐδαμοῦ λέγω τινά prav nič ne cenim (spoštujem) koga; c) s predlogi: δι' ἀγγέλων javljam po glasnikih, κατά τινος govorim proti komu, tožim ga, πρός τινα govorim h komu, πρὸς ταῦτα ugovarjam, ὑπέρ τινος zagovarjam, τί πρός τι odgovarjam, ἐν ἐμαυτῷ, ἐν καρδίᾳ govorim pri sebi, mislim NT; εἴς τι, ἀμφί, περί τινος govorim o čem. 2. pass. govori se, pravi se, da; veljam, sem na glasu, s ὅτι, acc. c. inf.; osebno: λέγομαι pravi se, da sem, λέγεται pripoveduje se o njem, ὁ λεγόμενος takozvani, τὸ λεγόμενον kakor pravijo, po (znanem) pregovoru. 3. med. a) pogovarjam se s kom, τί o čem; razgovarjam se; b) ep. = act. pripovedujem.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

μάλα adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. μαλερός močen] I. pos. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; μάλα πάντα prav vse, μάλα πάντες prav (popolnoma) vsi, πολλοὶ μάλα zelo mnogi, πάγχυ μάλα popolnoma, povsem, καὶ πάνυ μάλα(sc. ἐπιμένει) in še zelo dolgo, οὐ μάλα ne posebno, ne zelo, nikakor ne, μάλα ἀεί neprenehoma, neprestano, καὶ μάλα in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, μάλα αὐτίκα takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko μάλα πρότερος; pri subst. μάλα συμφορά velika nesreča, μάλα στρατηγός dober poveljnik, μάλα καιρός ugodna prilika, μάλα κνέφας popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno ἐσθίω, φεῦγε μάλα le (vsekakor) beži, εἰπὲ μάλα le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, μάλα τοι da, seveda, ἦ μάλα da zares. II. comp. μᾶλλον 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, μᾶλλόν τι nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, μᾶλλόν τι ἔσπευσαν še bolj so pohiteli, καὶ μᾶλλον še bolj(e), tem bolje, še več; παντὸς μᾶλλον pred vsem, vsekakor, na vsak način, po vsaki ceni, ἐπὶ μᾶλλον bolj in bolj, vedno bolj. 2. a) marveč, μᾶλλον δέ ali marveč, ali pravzaprav; b) pri comp. še, daleko, mnogo, μᾶλλον ἆσσον vedno bliže in bliže; c) = ἄγαν: preveč, precej θερμαίνεσθαι. 3. οὐ μᾶλλον … ἢ (οὐ) ravno tako … kakor, οὐδὲν μᾶλλον nič manj, prav tako, malo, istotako kakor, pri vsem tem, vendar, vkljub temu ne. III. sup. μάλιστα najbolj, največ, zlasti, posebno, najprej; a) v odgovorih: kajpada, seveda, gotovo; b) v vprašanjih: τί μάλιστα kaj, kako, zakaj (vendar) neki? ὅτι δὴ τί μάλιστα zakaj (pač) neki?; c) pri števnikih: približno, do ἥμισυ μάλιστα, μάλιστα κῇ k večjemu, nekako, blizu, okoli; d) ὡς εἶχον μάλιστα kolikor so največ mogli, ποὺ μάλιστα nekako najbolj, τὰ μάλιστα v največji meri, prav mnogo, premnogo, ἐν τοῖς μάλιστα najbolj, prav posebno, ὡς μάλιστα, ὡς οἷόν τε μάλιστα (čim) kar najbolje; δόκιμος ὅμοια τῷ μάλιστα sloveč kakor malokdo.

νῦν adv. 1. čas.: sedaj, ravnokar, νῦν δή prav sedaj, ὁ, ἡ, τὸ νῦν sedanji, τὸ νῦν εἶναι za sedaj, začasno, τὸ νῦν sedanjost ali sedaj, μέχρι τοῦ νῦν do sedaj, τὸ νῦν ἔχον za sedaj NT; ἡ νῦν ἡμέρα današnji dan. 2. v teh razmerah, torej, potemtakem, νῦν δέ zdaj pa, tako pa, ἀλλὰ καὶ νῦν pa tudi tako.