Franja

δοκιμή, ἡ δοκίμιον, τό 1. izkušnja, izkušenost, preizkušenost NT, ἵνα γνῶ τὴν δοκιμήν da bi spoznal in izkusil. 2. potrditev, potrjenje NT.

ἐμπειρία, ἡ (ἔμ-πειρος) 1. izkušnja, izkustvo, znanje, znanost, veda, ἡ ἐκ πολλοῦ ἐμπειρία mnogoletno izkustvo (vaja). 2. spretnost, vrlina, sposobnost.

ἔμ-πειρος 2 (πεῖρα) izveden, vešč, izkušen τινός, περί τι; ναῦς (pre)izkušen; τὸ ἐμπειρότερον večja izkušnja. – ἐμπείρως ἔχω τινός poznam koga po izkušnji (občevanju).

ἕξις, εως (ἔχω) 1. držanje, stanje, počutje, sposobnost, zmožnost, spretnost, izkušnja NT. 2. obnašanje, vedenje, način življenja, život, kakovost telesa ali života, lastnost, trajna posest.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.

πεῖρα, ἡ, ion. πείρη [Et. iz περjα, kor. per, prodreti, lat. per-iculum, ex-per-ior, nem. Gefahr (stvn. fāra)] 1. poskus, izkušnja; izkustvo, λαμβάνω napravljam poskus, poskušam, ἐν ἐμαυτῶ πεῖραν λαμβάνω poskusim na sebi, vem iz lastne izkušnje; πεῖραν δίδωμι, παρέχω dajem dokaz, dokazujem, uresničim se (Dem. 18, 195), ἐν πείρᾳ τινὸς γίγνομαι poznam koga iz lastne izkušnje, občujem s kom, ἀπὸ πείρης γίγνεταί τι po poskušnji prideš do česa. 2. podjetje, naklep, nakana, napad.

πείρᾱσις, εως, ἡ πειρασμός, ὁ (πειράω, πειράζω) izkušnjava, izkušanje, izkušnja NT.

πολυπειρία, ἡ veliko izkustvo, velika izkušnja.