Franja

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἀγών, ῶνος, ὁ (ἄγω) 1. a) zborišče, borišče, bojišče; ἀγῶνος ἔξω zunaj bojišča (preko cilja); b) skupščina, zbor (θεῶν), νεῶν ladjin tabor. 2. (tekmovalni) boj, tekma, bojna igra (τιθέναι; καθιστάναι, ἄγειν, ποιεῖν = prirejati); ἀ. γυμνικός gimnastična tekma, javna telovadba a) borba, prepir (ὅπλων, λόγων); b) pravda, tožba; c) napor, trud, stiska, nevarnost; περί ψυχῆς boj na življenje in smrt.

ἀελλής 2 [Et. iz σm̥ϜελϜης; ἀ copul. in εἴλω, kor. vel.] ep. gost.

ἀ-θρόος 3 in 2 ἁ-θρόος [Et.: iz σα-θρόος, ἀ copul. in θρόος = skupno] zbran, skupljen, stisnjen, združen, gost, obilen, silen; o četah: sklenjen, strnjen; κῶμαι druga poleg druge; τὸ ἀθρόον glavna moč; ἀθρόον γίγνεσθαι zbirati se; ἁθρόα πάντα vse hkrati; ἀθρόοι vsi skupaj.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.

ἄ-λοχος, ἡ (λέχος in ἀ cop.) žena, soproga; priležnica (nezakonska žena).

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἀμ-βλή-δην ep. ion. = ἀναβλήδην (ἀναβάλλω) kipeč, glasno, z močnim glasom; ἀ. γοόωσα ἔειπεν spustivši se v glasen jok je rekla, glasno je zajokala in rekla.

ἀμβρόσιος 3 in 2 ἄμβροτος 2 ep. poet. (ἀ priv. + βροτός) nesmrten, božji, božanstven; svet (νύξ), ambrozijski, vzvišen.

ἀ-μενηνός 2 in 3 (μένος) ep. 1. ničev, brez bistva ὄνειροι; ἀ. κάρηνα νεκύων; onemogel, brez moči, slab(oten), pri ζώς mrtev. 2. poet. nestalen.

ἀμός, ἁμός (ᾱ) ep. = ἡμέτερος in ἐμός.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀν- nikalna členica (lat. 'in', slov. 'ne', 'brez'), navadno pred vokali gl. ἀ.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

ἀν-άξιος 3 in 2 brez vrednosti, nevreden, nič vreden, zaničevan, nedostojen, nezaslužen; ἀ. εἰμι ne zaslužim.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.