-
ἀγκυλο-μήτης, εω, ὁ (ἀγκύλος, μῆτις) ep. prekanjen, zvit, lokav, premeten(ec).
-
ἀν-αιδής 2 (αἰδώς) nesramen, (pre)drzen, brezobziren; κυδοιμός neusmiljen; λᾶας lokav, zvit; subst. τὸ ἀναιδές nesramnost; εἰς ἀναιδὲς δός μοι σεαυτόν podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. – adv. -ῶς nesramno, brez strahu.
-
ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.
-
ἄ-φυκτος 2 (φεύγω) neizbežen, neizogiben, (puščica) ki gotovo zadene, ἐρώτημα zapleten, zvit.
-
βαλαντιοτομέω odrezujem denarne mošnje, sem zmikavec (zvit tat).
-
δολόεις 3 (δόλος) lokav, zvit, zvijačen.
-
δολο-μήτης, ου, voc. -τᾰ (μῆτις) ep. δολό-μητις, ιος, ὁ, ἡ ep. lokav, zvit, prekanjen, zvijačnik.
-
δολο-ποιός 2 (ποιέω) varljiv, zvit, prekanjen, mamen, ἀνάγκα mamilen čar (Nesov, katerega se Dejanejra ni mogla ubraniti).
-
δολό-φρων 2 (φρονέω) prevarljiv, zvit, varav.
-
δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.
-
ἑλικτός 3 (ἑλίσσω) 1. zavit, zvit, spleten, vijoč se. 2. goljufen.
-
ἕλιξ, ικος 1. adi. ep. poet. zvit, zavit, zvitorog, krivorog βοῦς. 2. subst. ἡ a) vse kar je zavito, ovinek, zavoj, koder; b) (kačji) svitek, zapestnica, ovratnica, uhan, spiralna črta; c) rozga, grozd; vitica, bršljan.
-
ἐπί-βουλος 2 (βουλή) zvit, lokav, prekanjen, τινί proti komu.
-
ἐπίτριπτος 2 (ἐπι-τρίβω) poet. premeten, zvit, prekanjen.
-
ἐριστικός 3 (ἐρίζω) prepirljiv, zvit, zvijačen, sofističen.
-
εὔ-σπειρος 2 lepo zvit.
-
εὐ-τράπελος 3 (τρέπω) spreten, dovtipen, zvit. – adv. -πέλως spretno.
-
κακο-ήθης 2 (ἦθος) zloben, hudoben, zvit, škodoželjen. – adv. -ήθως.
-
κακο-ξύνετος 2 zvijačen, zvit, potuhnjen.
-
κακο-πρᾱ́γμων 2, gen. ονος (πρᾶγμα) zloben, zvijačen, zvit, potuhnjen.