Franja

γῆρυς, υος, ὁ [Et. kor. g'ar, nem. Kar-woche, stvn. kara "Wehklage", s "s" podaljš.: lat. garrire iz gar-s-] ep. poet. glas, zvok, govor, jezik.

ἐνοπή, ἡ [Et. ἐν-ϝοπή, gl. ἔπος] ep. 1. zvok, glas, odmev. 2. (bojni) krik, hrup; tarnanje, jok.

ἠχή, ἡ, dor. ἀχά, NT ἦχος, ὁ, ους, τό [Et. kor. wāgh] 1. šum, hrup, zvok, žvenk, glas, krik. 2. govorica, glas.

ἠχώ, οῦς, ἡ, dor. ἀχώ (ἠχή) [gen. -όος, οῦς, acc. ἠχώ] 1. zvok, glas, odmev, krik. 2. ion. govorica, glas (o kakem nenavadnem dogodku).

ἰά², ion. ἰή, ἡ glas, zvok, klic, krik, vpitje.

ἰωή, ἡ (ἄημι) ep. poet. 1. glas, zvok, vpitje, kričanje. 2. prasketanje, šumenje, šviganje.

κέλαδος, ὁ [Et. iz qelā-d-, lat. classis iz qlad-ti-, kor. qalā, gl. καλέω] ep. poet. krik, vrišč; hrup, šum, hrušč, glas Εὐίου, zvok λύρας; pok(anje) z bičem, ὀξὺν δι' ὤτων κέλαδον ἐνσείσας storil je, da je zašumel pok skozi ušesa.

κῆλον, τό ep. strelica, puščica; poet. glas, zvok lire.

κλαγγή, ἡ (κλάζω) zvok, glas, žvenket, brnenje βιοῖο, krik, vrišč, hrup (ljudi), kruljenje, cviljenje συῶν.

μολπή, ἡ (μέλπω) ep. poet. petje, glas, zvok, godba, ples s petjem, ples, igra, zabava.

ὄψ, ὀπός, ἡ ep. poet. [Et. iz ϝοψ, woqw-s, lat. vox, cis, gl. ἔπος] 1. glas, zvok. 2. beseda, govor, izrek.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

τόνος, ὁ (τείνω) 1. a) kar je napeto, vrv, konopec; pl. napete vrvi; b) struna. 2. a) napenjanje, natezanje, napetost, moč, povdar; b) glas, zvok, naglašanje; c) mera (stihov), ἐν ἑξαμέτρῳ τόνῳ v šestomeru.

φθέγμα, ατος, τό glas, zvok, šum, klic, beseda, govor.

φωνή, ἡ (sor. φημί) 1. glas, zvok, šum; pl. vpitje, krik. 2. a) govor, jezik, narečje, φωνῇ po govorici; b) izrek, izraz, beseda, φωνὴν ἵημι govorim, πάσας φωνὰς ἀφίημι razvijem vso govorniško zmožnost, napnem vse govorniške sile, μόνον οὐχὶ φωνὴν ἀφιείς toliko da ne kriči, vpije skoraj na ves glas.

ψόφος, ὁ 1. zvok, glas, šum, ropot, šumenje, hrušč, hrup, hreščanje. 2. prazno govorjenje, vpitje (Sof. Aj. 1117).