Franja

ἀγών, ῶνος, ὁ (ἄγω) 1. a) zborišče, borišče, bojišče; ἀγῶνος ἔξω zunaj bojišča (preko cilja); b) skupščina, zbor (θεῶν), νεῶν ladjin tabor. 2. (tekmovalni) boj, tekma, bojna igra (τιθέναι; καθιστάναι, ἄγειν, ποιεῖν = prirejati); ἀ. γυμνικός gimnastična tekma, javna telovadba a) borba, prepir (ὅπλων, λόγων); b) pravda, tožba; c) napor, trud, stiska, nevarnost; περί ψυχῆς boj na življenje in smrt.

ἀπο-κοιμάομαι d. p. 1. spim zunaj hiše. 2. naspim se, odpočijem si.

ἐκ-καθεύδω spim zunaj, stražim.

ἔκ-κειμαι d. m. 1. (o otrocih) izpostavljen sem. 2. padel sem iz česa, ležim zunaj, πιμελῆς brez (ovoja) masti.

ἐκ-στρατοπεδεύομαι d. m. utaborim se, postavim tabor zunaj mesta ἔξω τῆς πόλεως.

ἔκτοθι adv. ep. zunaj, izvun.

ἐκτός 3 adv. (ἐκ) zunaj, vun; kot praep. z gen. zunaj, razen; ἐκτὸς εἰ μή razen če, ako ne, ἐκτὸς δυνάμεώς εἰμι nisem podložen; ἐκτός τινος daleč od, prost česa, brez česa, ἐκτὸς εἶ τοῦ μέλλειν ἀποθνῄσκειν αὔριον tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, οἱ ἐκτός tujci; ἐκτὸς ἔρχομαι (ὅρκων) ne držim obljube, prelomim prisego.

ἔκτοσθε(ν), ἔκτοθεν ep. in poet. 1. od zunaj, zunaj, vstran, nazaj. 2. praep. z gen. daleč od.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.

ἐξ-ώπιος 2 (ὤφ) poet. izpred oči, oddaljen od, proč, δωμάτων zunaj pred hišo.

ἐξωτάτω adv. (sup. k ἔξω) najbolj (popolnoma) zunaj.

ἐπ-είσακτος 2 (ἐπ-εισάγω) od zunaj vpeljan, tuj.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.

θύρᾱσι (gl. θύρα) pred vrati, zunaj, zunaj (dežele), v tujini.

οἰχνέω ep. poet. [frekvent. k οἴχομαι – praes. 3 pl. ep. οἰχνεῦσι, impf. iter. οἴχνεσκον] hodim, od-, prihajam; o ptičih: priletim; θυραῖος οἰχνῶ hodim zunaj okrog, ἀνύμφευτος hodim (sama in zapuščena) okrog.

παρ-έκ, παρ-έξ ali πάρεξ (pred vok. in konz.) ep. ion. 1. adv. a) mimo česa vun, na strani poleg vun, na (v) stran, στῆ δὲ παρέξ stopil mu je ob stran; b) mimo tega, še tudi, ἄλλα παρὲξ μεμνώμεθα še kaj drugega, παρὲξ ἤ razen, izvzemši; c) pren. mimo resnice, proti resnici, nespametno, neumno εἰπεῖν, ἀγορεύειν. 2. praep. a) z acc. α.) mimo česa, preko česa, črez kaj (vun); β.) onkraj, na oni strani παρὲκ Ἀχιλῆα za A. hrbtom, brez njegove vednosti; παρὲκ νόον nespametno; b) z gen. zunaj, spredaj, razen.

σημεῖον, τό 1. znamenje, znak, geslo, zastava, ἀπὸ σημείου na dano znamenje, ἔξω τῶν σημείων zunaj ograje (tabora), σημεῖα τίθεμαι obtaknem (meje mesta), napravljam načrt. 2. sled, usodno znamenje, čudež NT. 3. dokaz. 4. pečat βασιλέως.

ὕπ-ουλος 2 (οὐλή) 1. spodaj ali znotraj gnojen, zunaj cel in zdrav, znotraj pa ves gnil in bolan. 2. pren. a) skrivaj bolehajoč, bolehav, κακῶν poln tvorov(uljes), napolnjen z nesrečo; b) znotraj pokvarjen, lokav, potuhnjen, lažniv, ὁ ὕπουλος hinavski prijatelj. – adv. ὑπ-ούλως ἔχω πρός τινα imam piko na koga, sovražim koga.