Franja

Κίμων, ωνος, ὁ 1. Miltiadov oče. 2. Miltiadov sin, zmagalec pri Evrimedontu.

Λεω-τυχίδης, ου, ὁ spartanski kralj, zmagalec pri Mikali 479. l.

Μιλτιάδης, ου, ὁ 1. Pizistratov sovrstnik iz Aten, ki si je pridobil vlado v Herzonezu. 2. njegov netjak, zmagalec pri Maratonu.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

νῑκη-φόρος 2 (φέρω) 1. zmagovit; subst. ὁ zmagalec. 2. zmagonosen, τινός v čem.

Ξάνθ-ιππος, ὁ Periklejev oče, zmagalec pri Mikali l. 479.

ὀλυμπιονῑ́κης, ου, ὁ (νικάω) zmagalec v olimpijskih igrah.

Παυσ-ανίας, ου, ὁ, ion. -ίης 1. zmagalec pri Platejah. 2. vnuk prejšnjega, spartanski kralj.

πέντ-ᾱθλος, ὁ 1. kdor se vežba v pentatlu in zmagalec v pentatlu. 2. pren. kdor se trudi, drugega v vsakem oziru prekositi.

Πῡθιο-νῑ́κης, ου, ὁ (νικάω) zmagalec v pitijskih igrah.

σκάπτω [Et. kor. (s)qap-, slov. kopati. – Obl. fut. σκάψω, aor. ἔσκαψα, pf. ἔσκαφα, pass. pf. ἔσκαμμαι, aor. ἐσκάφην] kopljem, prekopavam; τὰ ἐσκαμμένα majhen jarek (kot mera pri skakanju; kdor je dalje skočil, je bil zmagalec).

στεφανη-φόρος 2 (φέρω) ki nosi venec, ovenčan, ἀγών tekma, v kateri je dobil zmagalec venec za nagrado.