Franja

βουλευτικός 3 svetovalski, svetniški; ὅρκος prisega svetnika; τὸ βουλευτικόν a) seja svetovavstva = ἡ βουλή; b) zmožnost presojati.

δεινότης, ητος, ἡ 1. strahovitost, strogost, neusmiljenost. 2. spretnost, sposobnost, zmožnost, talent, zvitost (v političnih spletkah). 3. zgovornost.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

ἕξις, εως (ἔχω) 1. držanje, stanje, počutje, sposobnost, zmožnost, spretnost, izkušnja NT. 2. obnašanje, vedenje, način življenja, život, kakovost telesa ali života, lastnost, trajna posest.

ἐξουσία, ἡ (ἔξ-ειμι¹) 1. zmožnost, moč, dovoljenje, prilika, pravica, τινός do česa (na kaj), upravičenost, oblast nad kom; ἐξουσίαν ἔχω imam oblast, dovoljenje, morem, smem, ἐξουσίαν παρέχω, δίδωμι, ποιῶ dam dovoljenje, dovolim, ἐν ἐξουσίᾳ γίγνομαι dobim moč ali pravico. 2. razuzdanost, predrznost. 3. moč, neomejena oblast, gosposka, oblastnik NT. 4. obilica, bogastvo.

ἑρμηνεία, ἡ (ἑρμηνεύω) 1. zmožnost govora, jezik, govor, izraz. 2. razlaganje, tolmačenje NT.

ἱκανότης, ητος, ἡ sposobnost, zmožnost NT.

λογισμός, ὁ (λογίζομαι) 1. račun(anje), računstvo, λογισμὸν ἀποφαίνομαι delam račun. 2. a) pre-, razmišljanje, presoja(nje), σὺν λoγισμῷ s premislekom, preudarek, misel, načrt, sklep(anje), razlog, zaključek, naklep NT 2 Kor. 10, 5; ozir na kaj, uvaževanje τοῦ ξυμφέροντος; b) zmožnost preudarjanja, razboritost, razum, previdnost.

μεγαλοπραγμοσύνη, ἡ zmožnost ali nagnjenost do velikih podjetij.

τελεσιουργός 2 ki delo dovršuje, pospešuje, pospeševalen, uspešen; subst. τό zmožnost, kaj v vsakem oziru pospeševati, hrepenenje po popolnosti; τὸ τελεσιουργόν διὰ πάντων sposobnost, da napreduje v vseh delih.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).

φωνή, ἡ (sor. φημί) 1. glas, zvok, šum; pl. vpitje, krik. 2. a) govor, jezik, narečje, φωνῇ po govorici; b) izrek, izraz, beseda, φωνὴν ἵημι govorim, πάσας φωνὰς ἀφίημι razvijem vso govorniško zmožnost, napnem vse govorniške sile, μόνον οὐχὶ φωνὴν ἀφιείς toliko da ne kriči, vpije skoraj na ves glas.