Franja

ἀρραβών, ῶνος, ὁ [Et. tujka, hebr. 'ērābōn, lat. arrabo] nadavek, ara, zastava, τινός za kaj NT.

ἐν-έχυρον, τό (ἐχυρός) zastava, zalog, nadavek, ara.

ὅμηρον, τό ὅμηρος 2 [Et. ὁμοῦ + kor. ἀρ, gl. ἀραρίσκω] zvezan, združen; subst. ὁ zastava, poroštvo (za ohranitev sloge); talnik, porok.

παρα-καταθήκη, ἡ (παρα-κατατίθημι) ion. zastava, talnik, zaupano imetje (denar).

ῥῡ́σιον, τό (ἐρύω) ep. poet. 1. ugrabljeno, (bojni) plen, rop ἐλαύνομαι. 2. a) zastava, zalog; b) kazen, povračilo, odkupnina, odškodnina, φόνον φόνου ῥύσιον τείσω s svojo smrtjo bom njih smrt poplačal.

σῆμα, ατος, τό, dor. σᾶμα [Et. iz kor. dhjā-, misliti] 1. znamenje, znak; a) (od boga poslano) usodno znamenje, pomembno čudežno znamenje, čudež; b) sled; c) znamenje, naj se kaj stori; v vojni: geslo, povelje. 2. slika, podoba; a) pečat; b) črke, pismenke; c) bojno znamenje, zastava, znak; d) grob(išče,) nagrobni spomenik, σῆμα κέω napravim (nasujem) gomilo; e) dokaz τινός.

σημαία, ἡ zastava.

σημεῖον, τό 1. znamenje, znak, geslo, zastava, ἀπὸ σημείου na dano znamenje, ἔξω τῶν σημείων zunaj ograje (tabora), σημεῖα τίθεμαι obtaknem (meje mesta), napravljam načrt. 2. sled, usodno znamenje, čudež NT. 3. dokaz. 4. pečat βασιλέως.

σινδών, όνος, ὁ, ἡ [Et. orient. izv.] 1. tenko tkano indijsko ali egiptovsko platno; tenčica βυσσίνη. 2. iz njega narejena: obleka, srajca, robec, zagrinjalo, rjuha, zastava NT.