Franja

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

ἐκ-φέρω [gl. φέρω, fut. med. ἐξοίσομαι tudi s pas. pom.] I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam τί τινος in ἔκ τινος; α.) pokopljem σῶμα, τινά; β.) πόλεμον πρός τινα začnem vojsko s kom; γ.) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); δ.) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca βάσις σ' εὖ ἐκφέρει; b) rodim, pri-, donašam καρπόν; pren. πρός τινα spravim med ljudi ἐπὶ γέλωτι; c) razglasim, objavim, oznanim χρηστήριον εἴς τινα, λόγον izrečem, ὄνομα izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem ἄροτος; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se ἐς ὀρθόν; d) ἀτραπός pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, γνώμην izrekam svoje mnenje, ὅπλα zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. = act. odnesem, (pri)dobim nagrado, κλέος stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, πρὸς ὀργήν jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).

ἐπ-αίρω, ion. ep. ἐπ-αείρω [fut. ἐπαρῶ itd., gl. αἴρω, ep. aor. act. ἐπάειρα, pt. ἐπαείρας, pt. aor. pass. ἐπαερθείς] I. act. 1. trans. a) (po)vzdigujem τινά, φωνήν, κεφαλήν; postavljam pokoncu τινά, proslavljam τὸν οἶκον, ἐπάειραν αὐτὸν ἁμαξάων vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem τινά (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, τινί od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), νίκῃ na zmago, ἐπί τινι, πρός τι; ἐπῃρμένος napihnjen, prevzeten, ἐπαρθείς (ἐπαερθείς) zapeljan, τινί po čem. 2. intr. vzdigujem se, πρός τινα proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 162. II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, λόγχην svojo sulico, ὅπλα θεῷ svoje orožje proti bogu = oborožujem se proti; pren. λόγους τινί imam na jeziku prevzetne besede proti komu, στάσιν γλώσσης začenjam kreg, prepiram se.

ἐφ-έπω, ion. ἐπ-έπω ep. ion. poet. [impf. ep. ἔφεπον, iter. ἐφέπεσκε, fut. ἐφέψω, aor. ἐπέσπον, cj. ἐπίσπω, opt. ἐπίσποιμι, inf. ἐπισπεῖν, pt. ἐπισπών; med. fut. ἐφέψομαι, aor. ἐφεσπόμην, cj. ἐπίσπωμαι itd.] I. act. 1. a) sledim komu, zasledujem, napadam, preganjam koga, drevim za kom τινά, τινί s čim; b) gonim, podim, vladam ἵππους, podim proti komu ἵππους τινί; c) prepotujem, obiščem, prehodim κορυφὰς ὀρέων, πεδίον tečem, dirjam po ravnini, ὑσμίνης στόμα hitim, drevim skozi. 2. pren. a) bavim se s čim, ukvarjam se (v tm. ἐπὶ ἔργον ἕποιεν); upravljam, vodim, započnem kaj πολλά, delam na kaj, oskrbujem kaj; b) pospešujem, dopolnim, najdem, zadene me πότμον, οἶτον, αἴσιμον ἦμαρ, θάνατον; c) sledim zgledu nekoga δίκαν Φιλοκτήταο. II. med. 1. a) grem za kom, sledim komu, preganjam koga τινί, ἐκ τοῦ ὄπισθεν, sklenem se s kom, pridružim se komu, ποσίν v diru; b) sledim komu (s svojim razumom), razumem ἀδυνατήσασα ἐπισπέσθαι. 2. pren. a) spremljam, deležen sem česa εἰ μὴ οἱ τύχη ἐπίσποιτο; b) pokorim se, sem pokoren γνώμαις, βουλεύμασιν, τῷ δικαίῳ, θεοῦ ὀμφῇ, dam se voditi (zapeljati) μένεϊ σφῷ; abs. ὁ ἐπισπόμενος kdor je pokoren.

μοιχεύω (μοιχός) 1. prešuštvujem, τινά s kom NT. 2. pass. dam se zapeljati k prešuštvu, prešuštvujem NT.

παρ-άγω I. trans. 1. a) peljem poleg ali mimo česa, (pri)peljem noter εἴσω, vpeljem kam, kličem pred se, pozivljem k sebi; b) o vojaških četah: velim stopiti vštric, razvrstim (postavim) čete vštric εἰς μέτωπον, razvrstim čete na potu v bojni red, razvijem bojno vrsto, παρ' ἀσπίδα velim na levo se razvrstiti, ἐπὶ φάλαγγος velim postaviti se v bojni red tako, da prva enomotija ostane, ostale pa se razvrste druga ob drugi na njeni levi strani, εἰς τὰ πλάγια postavim čete sovražniku v bok; c) τινὰ ἐν θριάμβῳ peljem koga poleg sebe v zmagoslavnem izprevodu. 2. odklonim, odvračam, odpeljujem, odvajam; κάλυμμα odmikam, odstranjujem a) izpreminjam, zavijam μοίρας, νόμους; b) zavajam (na stranska pota), zapeljujem ἔς τι, μισθοῖσιν podkupim, varam; pass. dam se zapeljati, ὑπό τινος od koga, τινί s čim; c) izvajam (besedo). II. intr. in med. NT 1. grem mimo, grem naprej, minevam, prehajam, izginjam. 2. napotim se kam.

παρα-φέρω (gl. φέρω) 1. act. trans. in pass. a) nesem mimo, prinašam, nosim, prinesem ali postavim jed na mizo; b) navajam (kot vzrok), omenjam, pripovedujem ἀλόγιστα; c) odnašam, spravljam proč, prenašam (drugam), odstranjujem NT, χεῖρα gibljem, maham; κώπας veslam; d) zapeljujem, zavajam; pass. dam se zapeljati, zaidem. 2. intr. razlikujem se, ἡμερῶν ὀλίγων παρενεγκουσῶν z razločkom le malo dni = ἡμέρας οὐ πολλὰς παρενεγκούσας le malo dni več ali manj.

πειράω, ion. πειρέω, nav. med. πειράομαι (πεῖρα) [fut. πειρᾱ́σω itd.; ep. πειρήσω, med. fut. πειρᾱ́σομαι, aor. ἐπειρασάμην in ἐπειράθην (tudi v pas. pom.); pf. πεπείραμαι, adi. verb. πειρατέον; ep. ion. πειρήσομαι, aor. pass. inf. πειρηθέμεναι; ion. praes. opt. 3 pl. πειρῴατο, plpf. 3 pl. ἐπεπειρέατο] poskušam 1. izkušam, poskušam, trudim se, prizadevam si, lotim se česa, podvzamem kaj; s ὡς, ὅπως, εἰ, μή ali inf. 2. preskusim kaj, poskusim, izkušam kaj, preiskujem, poizvedujem, izprašujem τινός, τί; posebno a) uživam, pokusim kaj (ironično) ὀϊστοὶ τῶν τάχ' ἔμελλον πειρήσεσθαι; b) poskušam svojo srečo v (na) čem, ἔργου, ἄθλου; c) poskušam se v čem ἔπεσι, μύθοις, ποσίν, ἐγχείῃ, ἐν ἔντεσι; d) poskušam napad, napadam πόλεως, μήλων, χωρίου; tudi merim se s kom, začnem boj s kom τινός; e) izkušam, hočem zapeljati τινά. 3. pf. vem iz izkušnje, doživim, vadil sem se v govoru τινός, ὡς.

περι-φέρω 1. act. a) okoli nosim, prenašam τὸν λέοντα (κατὰ) τὸ τεῖχος (ob zidovju), raznašam, dajem okoli κρέα, vlačim, podim okoli στρατιώτας; med. σκέλη εἰς ὀρθὸν περιφερόμενοι ki postavijo pokoncu (stegnejo kvišku) svoje noge; b) spravljam kam, prinašam τοὺς κακῶς ἔχοντας NT, εἰς ταὐτόν prinesem nazaj na isto mesto, εἰς ἐμαυτόν prisvojim si, spravim pod svojo oblast, μνήμη τινὸς περιφέρει με začnem se česa spominjati, οὐδέν με περιφέρει εἰδέναι ne morem se spomniti; c) vztrajam, prenašam do konca. 2. pass. a) nosijo me okoli, gibljem se, sučem se, klatim se, ἀνέμῳ veter me goni semtertja NT; b) o času: potekam, minevam, ἐνιαυτοῦ περιφερομένου ko preteče leto, po preteku leta; c) o govorici: raznašam se, prihajam med ljudi, razglašam se ῥῆμα; d) o bolezni: razširjam se, razsajam, divjam; e) vračam se, εἰς ταὐτό na isto mesto (pogovora); f) v glavi se mi vrti μεγέθει (vsled velikosti) τῶν τολμημάτων; g) dam se zapeljati τινί NT.

πλανάω, ion. -έω [Et. iz kor. pela, uda-riti. – Obl. fut. πλανήσω itd., pass. pf. πεπλάνημαι, aor. ἐπλανήθην, fut. πλανήσομαι]. 1. act. zavajam, zapeljujem, (pre)varam, (pre)motim NT. 2. pass. a) dam se zapeljati, zgubim se, blodim, tavam semtertja; b) zaidem, zgrešim pravo pot λόγος, krenem v stran, motim se, omahujem, grešim NT.

συν-απάγω 1. act. odpeljem, odvedem s kom vred, τί τινι kaj komu. 2. pass. NT dam se zapeljati (potegniti), pridružujem se komu, zlagam se s kom τινί.

συν-εκπίπτω 1. padem s kom vred vun iz česa, soglašam; tako posebno o glasovnicah: αἱ γνῶμαι κατὰ τωὐτὸ συνεξέπιπτον mnenja so se ujemala (skladala), αἱ πλεῖσται γνῶμαι συνεξέπιπτον ναυμαχέειν večina (glasov) je bila za pomorsko bitko, Ἀλέξανδρος συνεξέπιπτε τῷ πρώτῳ A. žreb je padel s prvim vun, οἱ πολλοὶ συνεξέπιπτον κρίνοντές τινα glasovi večine so glasovali, odločili zanj. 2. dam se zapeljati ὑπό τινος.

ὑπο-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ὑπήνεικα] 1. (od)nesem izpod česa, odpeljem, odvedem, rešim (iz nevarnosti) τινά; pren. premaknem, zmešam ἑορτάς, zapletem, zapeljujem. 2. vozim, peljem navzdol; πληγήν udarim od zgoraj; pass. a) plovem, vozim se po reki navzdol τῷ ποταμῷ, drevim doli črez drn in strn; b) dam se zapeljati πρός τι; skrit sem pod čim, izgubim pogum, propadem. 3. držim kaj nasproti; a) ponujam σπονδάς; b) izgovarjam se s čim μῆνας; c) vzbujam ἐλπίδα. 4. nosim za kom ὅπλα. 5. pren. prenašam, trpim τί NT.