Franja

ἄδην, ἅδην [Et.: kor. sa-, lat. sat, satis, slov. sit, nem. satt] adv. zadosti, dovolj, dosita.

ἅλις adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀπ-ολοφῡ́ρομαι d. m. 1. glasno objokujem koga τί, τινά. 2. zadosti žalujem, objokujem.

ἀπο-χράω [3 sg. ἀπόχρη, -χρῇ, pl. -ῶσι, inf. ἀποχρῆν, pt. ἀποχρῶν, -χρῶσα, -χρῶν; impf. 3 sg. ἀπέχρη, fut. ἀποχρήσει, aor. ἀπέχρησε; ion. praes. ἀποχρέω, 3. sg. ἀποχρᾷ, inf. ἀποχρᾶν, impf. ἀπέχρα] 1. act. a) os. zadostujem, zadoščam, τινί komu, s pt. πινόμενος za pitje; b) brezosebno: ἀποχρῇ zadosti je, zadošča; ἐμοί zadovoljen sem; ἀπέχρα σφι ἡγεομένοισι zadovoljili bi se, ako bi dobili hegemonijo. 2. pass. a) z impf. ion. ἀπεχρᾶτο zadovoljujem se, sem zadovoljen s čim τινί, z inf.; b) = act. ἀποχρέετό σφι ἡσυχίαν ἄγειν = ἀπέχρα. 3. med. a) porabljam kaj v svojo korist, zlorabljam kaj τινί; b) τινά = διαχράομαι umorim, ubijem.

ἀποχρώντως adv. [od ἀποχρῶν, pt. k ἀποχράω] dosti, zadosti, dovolj, obilno.

ἀρεσκόντως (ἀρέσκω) adv. dopadljivo, prijetno; dovolj, zadosti.

ἐμ-πί(μ)πλημι [gl. πίμπλημι, impf. ἐνεπίμπλην, fut. ἐμπλήσω, aor. ἐνέπλησα, pf. ἐμπέπληκα, pass. pf. ἐμπέπλησμαι, aor. ἐνεπλήσθην, fut. ἐμπλησθήσομαι; ep. imp. pr. ἐμπίπληθι, inf. aor. pass. ἐνιπλησθῆναι, aor. med. ἔμπλητο, -πληντο, ion. 3 sg. pr. ἐμπιπλέει] 1. act. iz-, napolnim, τί τινος kaj s čim; pren. nasitim, zadovoljim, zadostim, izpolnim, γνώμην pričakovanje, navdam koga s čim. 2. pass. in med. napolnim sebi ψυκτῆρα, νηδύν, nasitim se τινός, napolnim se, τινός s čim, ἐνεπλήσθην αἰδοῦς sem poln boječnosti ἐμπλήσατο μένεος ἀγρίου θυμόν silno se je razsrdil; utrudim se, υἷος ὀφθαλμοῖς do sitega se nagledam; s pt. naveličam se kaj delati, ἐνεπλήσθη θηρῶν hodil je na lov do sitega, οὐκ ἐνεπίμπλασο ὑπισχνούμενος nisi mogel zadosti obljubiti, μισῶν οὔποτ' ἐμπλησθήσομαι nikoli ne bom zadosti sovražil.

ἐξ-αρκέω [fut. -έσω, aor. -εσα] 1. zadostujem. 2. o osebah: sem zadosti močan, sem kos, premorem, imam, τὶ πρό τινος opravljam kaj za koga. 3. impers. ἐξαρκεῖ zadosti je, dovolj je, zadovoljen sem s čim τινί.

ἐπι-δεής 2, ep. ion. ἐπι-δευής 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa τινός, λώβης καὶ αἴσχεος οὐκ ἐπιδευεῖς(sc. ἐστε) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, ἵνα μή τι δίκης ἐπιδευὲς ἔχῃσθα da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, βίης na moči, βίης ἐπιδευέες εἰμὲν Ὀδυσῆος slabejši smo nego Odisej; πολλὸν δ' ἐπιδευέες ἦμεν bili smo mnogo preslabi.

ἐπιτηδές, at. ἐπίτηδες adv. 1. namenoma, nalašč, hote, ravno radi tega, v ta namen, v to svrho. 2. skrbno, marljivo, vneto, zadosti, primerno.

εὐθενέω, ion. εὐθηνέω [Et. kor. gwhen, strsl. goněti, zadosti biti; gršk. še φόνος, obilica, ἄφενος –augm. ηὐ in εὐ] 1. act. v tem dobrem stanju, sem srečen, uspevam. 2. med. [z aor. pass. ηὐθενήθην] ion. rastem na moči, cvetem.

ἤλῐθα adv. (ἅλις) ep. dovoljno, zadosti, silno; vedno v zvezi s πολύς: zelo mnogo.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

κατα-κορής 2 κατά-κορος 2 nezmeren, pretiran, prenapet παρρησία, ἱερουργίαι. – adv. κατακόρως črez mero, dovolj, zadosti τῇ τύχῃ χρῆσθαι.

κατα-χράω 1. act. samo impers. καταχρᾷ (impf. κατέχρα, fut. καταχρήσει) zadosti je, zadostuje. 2. med. [fut. καταχρήσομαι, aor. κατεχρησάμην, pf. κατακέχρημαι, aor. pass. κατεχρήσθην s pas. pom.] a) rabim, upotrebljam, uživam τινί, πρός τι za kaj; b) porabim, potrošim, zlorabim; c) posekam, usmrtim τινά.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.

περισσός 3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.