Franja

ἀγοραῖος 2 1. k narodni skupščini spadajoč, Ζεύς ἀ. zaščitnik zborovanj. 2. kar se na trgu nahaja, tržen; οἱ ἀγοραῖοι kramarji, trgovci, sejmarji, spretni kupčevalci; postopači; αἱ ἀγοραῖοι (ἡμέραι) NT tržni (sodni) dnevi.

ἀγώνιος 2 (ἀγών) poet. kar (kdor) spada k boju; Ζεὺς ἀγ. sodnik v boju, zaščitnik boja; σχολή počitek po (dolgem) boju.

ἀμύντωρ, ορος, ὁ (ἀμύνω) ep. branitelj, zaščitnik.

ἀποβατήριος 2 1. zaščitnik onih, ki se izkrcavajo. 2. ki podeljuje srečno izkrcavanje Ζεύς.

γαιήοχος 2, dor. γαιάοχος 1. (γαῖα, ἔχειν) ki zemljo drži ali nosi, zemljenosec, ki zemljo premika, Pozejdonov priimek. 2. (γαῖα, ϝόχος) ki zemljo ščiti, brani; branitelj (zaščitnik) zemlje Ἄρτεμις.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

ἑκά-εργος 2 (gl. ἑκών) 1. ki od daleč zadene, daljnostrelec; ki sam od sebe, prostovoljno stori, ki zadene, kamor hoče; (drugi izvajajo besedo iz ἑκάς in εἴργω : ki od daleč odvrača, branitelj, zaščitnik).

ἐπαμύντωρ, ορος, ὁ ep. pomočnik, zaščitnik.

ἐπίσκοπος¹, ὁ (ἐπι-σκέπτομαι) 1. nadzornik, varih, čuvaj, zaščitnik, branitelj. 2. ogledovalec, opazovalec, oglednik, ogleduh. 3. škof NT.

ἐπιτῑμήτωρ, ορος, ὁ ep. branitelj, zaščitnik, maščevalec.

ἐπ-ώμοτος 2 (ἐπ-όμνυμι) poet. 1. pod prisego zagotavljajoč, zaprisežen. 2. zaščitnik prisege = Ζεὺς ὅρκιος.

ἑρκεῖος 2 in 3, at. ἕρκειος 1. poet. ki spada k ograji, ki čuva hišo, dvoren, domač. 2. Ζεύς zaščitnik, varih hiše.

ἐρῠσί-πτολις, ὁ, ἡ (ἐρύομαι, πόλις) ep. zaščitnik, branitelj, rešitelj mesta.

ἑταιρεῖος 3, ion. -ήιος družaben, družen, prijateljski, Ζεύς zaščitnik družb ali prijateljstva.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

ἥρως, ωος, ὁ 1. heroj, junak. 2. polbog, zaščitnik. 3. ἥρωες duše umrlih.

ἱκετηρία, ἡ (sc. ἐλαία ali κλάδος) ion. -ίη 1. a) oljčna ali lovorova vejica onih, ki prosijo pomoči; τίθημι παρά τινι prosim koga pomoči; b) NT ponižna prošnja, molitev. 2. zaščitnik ponižno prosečih; Ζεύς pridevek Zevsa, kot zaščitnika prosečih varstva.

κηδεμών, όνος, ὁ (κήδομαι) 1. oskrbnik, zaščitnik, priporočnik, usmiljen prijatelj; δίχα κηδεμόνων brez prijazne oskrbe; τοῦδε γὰρ σὺ κηδεμών saj za tega ti skrbiš (t. j. saj se po njem ravnaš). 2. grobar. 3. sorodnik, zet Evr. Med. 990.

κτήσιος 3 (κτῆσις) kar spada k posestvu (imetju), βοτόν ovca iz lastnega hleva, Ζεύς zaščitnik hiše in premoženja.

ξένιος 3 in 2, ion. ξείνιος in ξεινήιος 3 (ξένος) gostoljuben τράπεζα, gostinski, Ζεὺς ξένιος zaščitnik gostov in tujcev; subst. τὸ ξένιον, nav. pl. dar gostu, gostinski dar, pogostitev, καλέω ἐπὶ τὰ ξένια vabim na gostijo, ἐπὶ ξείνια παραλαμβάνω τινά sprejmem koga kot gosta.