Franja

ἀκμή, ἡ (ἀκίς) 1. ost, ostrina, konec; ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς na ostrini britve v odločilnem trenutku; ποδῶν ἀκμαί prsti nog, noge; ἀμφιδέξιοι ἀκμαί prsti obeh rok, obe roki. 2. najlepši cvet, cvet, vrhunec, vrhunec razvitka, cvetoča doba ἥβης; πρὶν τὸν σῖτον ἐν ἀκμῇ εἶναι preden je žito dozorelo; θέρους najtoplejši čas leta, χειμῶνος najhujša zima; πληρώματος cvet, jedro, ἀκμὴν ἔχω, ἐν ἀκμῇ εἰμί sem v cvetu, na vrhuncu razvitka, dosežem višek. 3. ugoden, primeren čas za (ἔργων, ἕδρας, λόγων, γάμων, μάχης), ἐπ' αὐτὴν τὴν ἀκμὴν ἥκει prišlo je do odločilnega trenutka.

κορυ-φή, ἡ [Et. obrazilo -φη iz bhā; κορυ- iz kor. k'er, kvišku moleti, gl. κεραός] vrh (glave ali gore), teme, glava, vrhunec, sleme, greben.

τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.

ὑπερβολή, ἡ (ὑπερ-βάλλω) 1. a) prehod, prehajanje; b) prehodišče, prelaz, klanec, vrh. 2. kar je čez mero, pretiravanje, obilnost, izobilje, velika množica, pretežnost, premoč; prekašanje; prednost, višek, vrhunec μανίας, καθ' ὑπερβολήν črezmerno, preveč, preobilno NT. 3. obotavljanje, odlog, zavlačevanje, odlaganje.