Franja

ἀκρωτηριάζω in med. snamem (odsekam) ladjin kljun z okraski vred; okrnjujem, ugonobim, uničim τὰς πατρίδας.

αὔτ-ανδρος 2 z moštvom vred. – adv. αὐτανδρί.

αὐτό-πρεμνος 2 (πρέμνον) poet. s korenino vred, povsem, popolnoma.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

ἐξ-αμάω poet. (po)kosim, (po)žanjem, ῥίζαν ἐξημημένος s korenino vred iztrebljen, izkoreninjen.

ἕπομαι [Et. kor. seqw, lat. sequor, socius iz soqwjos; gršk. še ἀοσσέω. – Obl. impf. εἱπόμην, fut. ἕψομαι, aor. ἑσπόμην (σπῶμαι, σποίμην, σποῦ, σπέσθαι, σπόμενος); ep. pr. imper. 2 sg. ἕπεο, ἕπευ, impf. ἑπόμην, aor. 2 ind. ἕσπεο, cj. ἕσπωμαι, opt. ἑσποίμην, inf. ἑσπέσθαι, imper. ἑσπέσθω, pt. ἑσπόμενος, imper. 2 sg. σπεῖο]. 1. a) grem za kom, sledim koga (komu) τινί, ἐπί τινος, ἐπί, μετά τινι; b) grem s kom (na vojno), spremljam koga τινί, μετά τινος, ἅμα, σύν τινι, τρυφάλεια ἕσπετο χειρί čelada je šla za roko, je ostala v roki, ἡ ἔπαλξις ἕσπετο predprsje se je zrušilo ž njim vred, πέσε ἑσπόμενος δουρί zgrudil se je zaeno s kopjem, ὅσσα ἔοικε ἐπὶ παιδὸς ἕπεσθαι kolikor se mora dati ljubljeni hčerki za doto, οἱ ἑπόμενοι spremljevalci, spremstvo, potomci; ἕπεο προτέρω pridi bliže; c) grem za kom, zasledujem koga, pritiskam na, preganjam τινί; d) morem slediti, grem s kom v stop, dohajam ἵπποις, λόγῳ umevam. 2. a) pokoren sem, sem poslušen, vdam se κακοῖς, ravnam se po kom, ujemam se γούνατα; b) sledim, nastanem iz česa τῇ ἀχαριστίᾳ ἡ ἀναισχυντία; c) doletim koga, pripadem komu νίκη, ἄτη, κῦδος, τιμή.

πρό-ρριζος 2 (ῥίζα) ep. ion. poet. s korenino vred, do korenine; pren. popolnoma, do tal.

συγ-γιγνώσκω, ion. συγγῑνώσκω I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom τινί, μετά τινος, τί v čem, μετὰ πολλῶν τὴν ἁμαρτίαν ξυνέγνωσαν z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj τί, vdajam se τινί, s pt., inf., acc. c. inf., παθόντες ἂν ξυγγνοῖμεν ἡμαρτηκότες kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: συγγιγνώσκω ἐμαυτῷ ἡμαρτηκώς zavedam se, da sem grešil, συγγιγνώσκομεν αὐτοῖσι ἡμῖν οὐ ποιήσασι ὀρθῶς da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam τινί τι, τινί τινος. II. med. 1. priznavam (o sebi) inf., acc. c. inf., οὐκέτι εἶναι δυνατός da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, συγγιγνωσκόμενος odjenljiv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, τινί kaj.

συγ-κακοπαθέω, συγ-κακουχέομαι pass. trpim s kom vred (zlo) NT.

συγ-κάμνω poet. 1. trudim se s kom vred, pomagam komu τινί. 2. trpim s kom vred.

συγ-καταβαίνω grem, stopam s kom vred doli (nazaj), vračam se s kom vred.

συγ-κατάγω (po)peljem s kom vred nazaj.

συγ-καταδιώκω preganjam, zasledujem s kom vred.

συγ-καταθάπτω pokopavam koga s kom vred τινά τινι.

συγ-κατάκειμαι d. m. ležim, sedim, sem skupaj s kom vred pri mizi τινί.

συγ-κατακλείω, ion. -κληίω zapiram, zaklepam koga s kom vred.

συγ-κατακόπτω posekam, potolčem, pobijem koga s kom vred τινά τινι.

συγ-καταλαμβάνω vzamem kaj s kom vred, osvojim hkrati, pomagam osvojiti.

συγ-κατασκευάζω ustanavljam, pripravljam, urejam kaj s kom vred, pomagam komu kaj izvršiti τί τινι, pripomorem k čemu.

συγ-κατατάσσω, at. -ττω uvrščam, postavljam z drugimi vred τινὰ εἴς τι.