Franja

ἀνα-μοχλεύω poet. vzdignem z navorom, razbijem vrata.

ἀπ-ίλλω izključim, zaprem vrata pred kom.

ἀράσσω [fut. ἀράξω, aor. act. ἤραξα, pass. ἠράχθην] ion. poet. 1. act. bijem, tolčem, udarjam, trkam (na vrata) τί, τινί; ὀνείδεσι obsipam z; vržem ob πρὸς τὰς πέτρας. 2. pass. tepejo me, bijejo me, trčim ob breg, razbijem se na skali.

αὔλειος 3 in 2 (αὐλή) kar spada k dvorišču ali hiši, dvoriščen, hišen, θύραι vrata na dvorišče, glavna vrata, οὖδος prag vrat, ki peljejo na dvorišče.

δι-έξειμι (εἶμι) 1. pridem kam vun skozi kaj πεδίονδε, διὰ τῶν νεκρῶν hodim med mrtveci, πᾶσαν τὴν Μιλησίην prehodim celo M., τὰς πύλας grem skozi vrata. 2. po vrsti obravnavam, opisujem, razlagam; natančno preiščem, razložim, povem, opišem.

ἐμ-ποιέω 1. naredim, vdelam, πύλας ἐν πύργοις vrata v stolpe; vtikam, vstavljam, vtihotapim χρησμὸν εἴς τι; χρόνους τινί pridobim čas zakaj. 2. pren. povzročim, vzbudim αἰδῶ τοῖς στρατιώταις, vnamem θάρρος, χρόνου διατριβήν povzročim zamudo, potrošim čas po nepotrebnem, τριβὴν πολέμῳ zavlačujem vojsko; ἐλπίδας navdam z; s sled. ὡς pripravim do prepričanja, prepričam, uverim.

ἔξ-οδος, ἡ izhod 1. a) kraj za izhod, vrata, izliv, ustje; b) odhod, odhajanje, pohod (vojske), odsotnost Ἡράκλειος, ἐπ' ἐξόδῳ da odide, ὡς ἐπ' ἐξόδῳ misleč na odhod, ἕρπω ἐξόδους κενάς odidem brez pravega vzroka; c) slovesni izprevod, obhod. 2. dovršitev, konec (drame); NT konec življenja, smrt; λόγων izid, uspeh preiskave. 3. stroški, izdatki.

ἐπ-αράσσω, at. -ττω zapiram, zaloputnem (vrata).

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.

ἐπί-κειμαι d. m. [ep. ἐπικέοιντο, fut. ἐπικείσομαι, ion. impf. 3 pl. ἐπεκέατο] 1. a) ležim na, ob, pri čem νῆσοι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, τινί, θύραι ἐπέκειντο vrata so bila zaprta; b) težim, tlačim ἀνάγκη, ἀνάγκη μοι ἐπίκειται gorje meni. 2. pren. a) o stvareh (= pf. pass. k ἐπιτίθεμαι) sem odmerjen, določen, naložen ζημία, pretim, grozim κακά, χειμὼν ἐπίκειται pritiska NT; b) o osebah: pritiskam na koga, tiščim vanj, obsujem NT, sem komu za petami, napadem, naskočim τινά, τινί nadlegujem s prošnjami.

ἐπι-κλῑ́νω 1. trans. prigibam, upogibam, pri-, naslanjam, σανίδες ἐπικεκλιμέναι prislonjena, zaprta, zaklenjena vrata, κεραῖαι na zid prislonjeni drogi. 2. intr. naslanjam se, obračam se k čemu πρός τι.

ἐπι-ρρήσσω, at. -ρράσσω, ep. poet. [iter. impf. ἐπιρρήσσεσκον] 1. trans. zalopnem, zaloputnem (vrata) πύλας, zapahnem κληῖδα. 2. poet. intr. usujem se χάλαζα.

ἐπισπαστήρ, ῆρος, ὁ (ἐπι-σπάω) ion. obroček ali držaj (na vratih), primež, s katerim se pripirajo vrata.

ἐπι-σπάω 1. act. in pass. a) pritegujem, proti sebi vlečem, zgrabim z vso silo χειρί; pass. θάλασσα ἐπισπᾶται pritiska, privre; b) zategnem, zapiram (vrata); c) pridobivam si κλέος; d) zvabljam, zapeljujem, pripravljam k čemu. 2. med. potegujem nase, za seboj τινά, zvabljam, dam se pridobiti, pripravljam k čemu τινά z inf.; κέρδος pridobivam si, NT delam se neobrezanega.

ἐρειψι-πύλης, ου, ὁ poet. kdor naskakuje (razbija) vrata.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θυρεός, ὁ (θύρα) ep. 1. skalnata vrata, t. j. kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit.

θύρετρα, τά (θύρα) vrata.

θύρωμα, ατος, τό (θυρόω) vratnica, vrata, διξά dvokrilna vrata.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.