Franja

αἰχμαλωτίς, ίδος, ἡ poet. vojna ujetnica; adi. zvezan; χέρες roke ujetnice.

ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.

ἄ-κρῐτος 2 (κρίνω) 1. pass. a) neoddeljen, τύμβος skupen grob, φήμη zmeden, μῦθοι nespametno govorjenje; b) neprestan, trajen, brezštevilen (ἄχεα); πενθήμεναι ἄκριτον ἀεί zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (ἀποκτείνειν); neporavnan νείκεα; neodločen, τὸ ἀκρίτως ξυνεχὲς ἁμίλλης neodločno trajanje boja; ἀκρίτων ἔτι δ' ὄντων dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji.

ἀνα-παύω, ion. ἀμ-παύω I. act. 1. storim, da kdo neha, konča; odvračam koga od česa, oviram koga, τινά τινος; χειμὼν ἀνέπαυσε ἔργων zima je povzročila, da so ljudje nehali delati. 2. dam počitek, pustim (komu), da se oddahne, στράτευμα ustavim (od časa do časa), πλάνου oprostim, rešim, σῶμα krepim, poživljam, ἐμαυτόν odpočijem se, βοήν končam. II. med. 1. neham τινός, počivam, počijem si, odpočijem se, στράτευμα se ustavi, počiva; πόλεμος ἀναπέπαυται vojna je končana; διανοίας odstopim od, opustim misel. 2. mirujem, grem k počitku, spim, imam mir, umirim se.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

ἐπι-δήμιος 2 (δῆμος) ep. ion. 1. med ljudstvom, domač(in), πόλεμος (domača) državljanska vojna, ἐπιδήμιός εἰμι bivam doma, v domovini. 2. tisti, ki je prišel iz tujine, kot tujec priseljen.

ἐπιστρατεία, ion. -τηίη, ἡ ἐπιστράτευσις, εως, ἡ ion. napad, vojna, vojska, vojni pohod, τινός proti komu.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

ἔρις, ίδος, ἡ [acc. ἔριν, ep. ἔριδα, NT pl. ἔρεις] I. 1. kreg(anje), prepir, pričkanje, nesloga, razpor, prepirljivost; boj, vojna; ἔριν ἵστημι začnem, vnamem prepir, ἔριδι μάχομαι borim se, prepiram se, ἔριδι συνίημι, συνελαύνω spravim v prepir, ἔριδι σύνειμι spopadem se, sprem se, bojujem se, ἔριν συμβάλλω τινί sprem se, prepiram se s kom, ἔριδα Ἄρηος ξυνάγω spopadem se, ἔριδα ῥήγνυμαι storim, da nastane boj, κοινῶν λόγων δώσοντες ἀλλήλοις ἔριν da bi se v skupnem pogovoru posvetovali, ἐν πολλῇ πρὸς ἀλλήλους ἔριδι ἦσαν silno so se prepirali med seboj. 2. tekma, tekmovalni boj, tekmovanje, ἔργοιο v delu, ἀμφί τινι za kaj, ἔριδα προφέρω tekmujem, προφέρομαι ponudim tekmo, pozivljem koga na tekmo, ἀέθλων za bojno nagrado ἐξ ἔριδος v tekmi, κατ' ἔριν τῶν Ἀθηναίων zaradi tekmovanja z Atenci, ἔριν ἐμβάλλω τισὶ πρὸς ἀλλήλους izpodbujam k medsebojnemu tekmovanju. II. pers. Ἔρις Arejeva spremljevalka, boginja boja in prepira.

θάλασσα, ἡ, at. -ττα 1. morje, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν na suhem in na morju, τὰ κατὰ θάλασσαν pomorska vojna; ἡ ἐντός (ἡ παρ' ἡμῖν, ἥδε ἡ) θάλασσα Sredozemsko morje, ἡ ἔξω θάλασσα Okean. 2. takozvano erehtejsko morje v Erehtejevem svetišču v Atenah, studenec s slano vodo.

κρίσις, εως, ἡ (κρίνω) 1. ločitev, razpor, spor, prepir τῶν θεῶν, boj περί τινος, εἰς κρίσιν ἔρχομαι grem na tekmo. 2. izbor, izvolitev χὤπου δικαίων κἀγαθῶν ἀνδρῶν κρίσις kjer iščeš dobrih in pravičnih mož. 3. odločitev, τόξου κρίσις odločitev (boj) z lokom, (δρόμου), οὗ πρώτη κρίσις ki se prvi odloči = s katerim se začenjajo bojne igre, τὴν κρίσιν ποιῶ odločim, razsodim; τὸ Μηδικὸν κρίσιν ἔσχε (vojna) se je odločila; pos. a) preizkušnja, presoja, pretres; b) sodnijska preiskava, obtožba, pravda, sodišče; πάρειμι πρὸς τὴν κρίσιν, καθίστημι ἐμαυτὸν ἐς κρίσιν τινί obljubim komu, da pridem pred sodišče, εἰς τὴν κρίσιν οὐχ ὑπακούω ne pridem pred sodišče, προκληθεὶς ἐς κρίσιν poklican pred sodišče, κρίσιν ποιῶ začnem tožbo; sodba NT, obsodba μετὰ τὴν κρίσιν; c) pravica, pravičnost, kazen NT.

ληιάς, άδος, ἡ (ληίς) ep. uplenjen, ujet; subst. (vojna) ujetnica, sužnja.

μαχήμων 2 ep. μάχιμος 3 in 2 (μάχομαι) 1. bojaželjen, bojevalen, bojevit; vojaški. 2. za boj pripraven, sposoben, οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον za boj sposobni mladeniči (vojna sila; opp. pratež); οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον γένος vojaška kasta (razred bojevnikov v Egiptu).

ναυτικός 3 (ναύτης) 1. ladijski, pomorski, δύναμις vojna moč na morju, mornarica. 2. v mornarstvu izveden. 3. subst. a) ὁ ναυτικός brodar, mornar; b) ἡ ναυτική (sc. τέχνη) brodarstvo, mornarica, služba v mornarici; c) τὸ ναυτικόν brodarstvo, mornarstvo, brodovje, mornarica; d) τὰ ναυτικά mornarska služba, služba na ladjah.

ὁμαιχμία, ion. -ίη vojna zaveza, zavezništvo, συντίθεμαι ὁμαιχμίην τινί sklenem vojno zavezo.

ὅμ-ορος 2, ion. ὅμ-ουρος (ὅρος) mejni, sosednji, na meji, πόλεμος vojna na meji; ὅμορός εἰμι sem mejaš (sosed); subst. ὁ ὅμορος sosed, mejaš, ἡ ὅμορος(sc. χώρα) sosednja dežela, τὸ ὅμορον sosedstvo.

ὁμοφρονέω (ὁμό-φρων) sem istega mišljenja, isto mislim, sem složen, ravnam v istem zmislu; sočustvujem, πόλεμος ὁμοφρονέων soglasno sklenjena vojna.

ὁπλομαχία, ἡ (μάχομαι) boj s (težkim) orožjem, vaja v rabi orožja, vojna umetnost, taktika.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.