Franja

ἡγεμών, όνος, ὁ, ἡ 1. vodnik, -ica, kažipot, početnik, -ica. 2. poveljnik, vojskovodja, častnik, vojaški tribun. 3. vladar, kralj, knez, namestnik NT, poglavar, upravitelj.

μαχήμων 2 ep. μάχιμος 3 in 2 (μάχομαι) 1. bojaželjen, bojevalen, bojevit; vojaški. 2. za boj pripraven, sposoben, οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον za boj sposobni mladeniči (vojna sila; opp. pratež); οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον γένος vojaška kasta (razred bojevnikov v Egiptu).

ὁδός, ἡ, ep. tudi οὐδός [Et. iz kor. sed, sedeti, sede peljati se = iti, slov. -hod, hoditi, šel, šla, šlo iz šьd-lъ., iz hьd-] 1. pot, steza, cesta, ποταμοῦ struga, ἱππηλασίη vozna pot, kolovoz. 2. pot, hod, hoja, vožnja, potovanje, odhod, pohod (vojaški), povratek, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι grem, pridem naprej, ἡ ἄνω ὁδός pot navzgor. 3. pren. pot, način, prilika, sredstvo, možnost, postopanje, smer, ὁδῷ, καθ' ὁδόν metodično.

προ-έρχομαι med. (gl. ἔρχομαι) 1. naprej grem, hodim, korakam (pred kom), grem dalje NT, odhajam, odrinem. 2. o času: potekam, minevam, προελθόντος τοῦ χρόνου tekom časa, οἱ προεληλυθότες ταῖς ἡλικίαις vojaki višje starosti, starejši vojaški letniki. 3. nadaljujem (govor), grem naprej, napredujem, razvijam se, pomikam se naprej; τὰ Περσέων πρήγματα ἐς τόδε προελθόντα so se dvignile do tega viška, οἷ ἀσελγείας se je povzpel do tolike drznosti, εἰς πᾶν μοχθηρίας. 4. prihajam iz česa, javno nastopam. 5. prihajam mimo koga, prehitevam τινά NT.

προ-πολεμέω vojskujem se, borim se za koga ὑπέρ τινος, τὸ προπολεμοῦν vojaški stan.

στρατιωτικός 3, fem. στρατιῶτις, ιδος ki se tiče vojaka ali vojske, vojaški, vojni; ἡλικία za vojaško službo sposoben; pren. bojaželjen, bojevit, sirov; subst. a) ἡ στρατιῶτις (ναῦς) ladja za prevoz vojakov; b) τὰ στρατιωτικά vojaštvo, vojska, vojništvo, vojaki (= τὸ στρατιωτικόν); χρήματα denar za vojsko.

τάξις, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω, διαφυλάττω, μένω ἐν τάξει; c) vojaški oddelek, čete, stotnija σὺν ἑπτὰ τάξεσιν; d) (vojaški) tabor σκηνέω ἐν τάξει.

τέλος², ους, τό [Et. iz qweles, strslov. čeljadь, družina] krdelo, četa, množica φυλάκων, vojaški oddelek, stotnija, del brodovja τρία τέλη ποιήσαντες τῶν νεῶν.

ὑπ-ηρέτης, ου, ὁ (ἐρέτης) 1. veslar, mornar. 2. sluga, služabnik, strežnik, pomočnik, tovariš, spremljevalec, vojaški sel, raznašalec ukazov v vojni, pribočnik; a) krvnik, birič, liktor; b) sluga oklopnikov, ki je nosil prtljago, ščit in živež.

χῑλιαρχία, ἡ 1. hiliarhija, poveljništvo nad 1000 možmi, vojaški tribunat. 2. oddelek vojske, ki šteje 1000 mož (pešcev).

χλαμύς, ύδος, ἡ vrhnja obleka, široko ogrinjalo, plašč, vojaški plašč, škrlaten plašč, obleka višjih državnih uradnikov NT.