-
ἅλμη, ἡ (ἅλς) 1. slana, morska voda = morje, morska sol; nesnaga, katero pušča morska voda na koži. 2. slana mlaka, razsol, reznost.
-
ἁλμυρίς, ίδος, ἡ (ἁλμυρός) slana jed, morska voda.
-
ἀνακοπή, ἡ 1. odbijanje valov. 2. po povodnji zaostala voda.
-
ἀντλία, ἡ poet. ἄντλος, ὁ [Et. iz sem-tlos; kor. sem, zajemati, črpati; lat. sentina iz sm̥tina] ep. morska voda, ki se je nabrala na dnu ladje; pren. spodnji prostor ladje.
-
δρόσος, ὁ (nav. pl.) rosna kaplja; pl. rosa, tekočina, voda.
-
ἐπι-λείπω 1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.
-
κατα-σεύομαι med. ep. [aor. κατέσσυτο] doli derem, vderem, κῦμα κατέσσυτο καλὰ ῥέεθρα voda je vdrla nazaj v lepo strugo.
-
λιβάς, άδος, ἡ (λείβω) kaplja, kapljajoča tekočina, voda, vrelec, potok δακρύων; ἱερά sveta reka Sperhej.
-
λῦμα, ατος, τό [Et. lat. lutum, blato, galsko Lutetia (Parisiorum), gršk. λύμη, λύθρος] ep. poet. 1. onesnaženje, nesnaga, umazana voda, pomije. 2. sramota, madež.
-
μῡ́ρομαι med. [Et. iz m°r-jo-, lat. muria, morska voda] tečem, δάκρυσι topim se v solzah, prelivam solze, jokam ἀμφί τινα.
-
νασμός, ὁ (νάω) poet. tekočina, vrelec, voda.
-
νότιον, τό ep. voda ob obrežju, obala.
-
ὄμβρος, ὁ (lat. imber) 1. ploha, dež, ἱερός voda, ὄμβρος ἐκχεῖται oblak se utrga, ploha se ulije. 2. tekočina, potok, (snežni) zamet, ἀλλ' ὁμοῦ μέλας ὄμβρος χαλάζης αἱματοῦς ἐτέγγετο gosta toča krvi (potok črne krvi) se je ulila.
-
οὖρον1, τό ion. scalnica, voda.
-
πλυνοί, οἱ (πλύνω) perilnik, perišče, umivalnica (sezidano korito, v katerega je neprestano tekla voda).
-
ποδάνιπτρον, τό voda za umivanje nog.
-
ῥυτός1 3 (ῥέω) tekoč, ὕδωρ živa voda.
-
στατός 3 (ἵστημι) ep. poet. stoječ, ἵππος (v hlev) postavljen, v hlevu stoječ, spočit, ὕδωρ stoječa voda, mlaka.
-
στέγω [Et. kor. (s)teg, pokriti; strslov. ostegъ, obleka, lat. tego, tegulum, toga, nem. Dach. – Obl. aor. ἔστεξα]. 1. krijem, po-, zakrivam; a) obdajam, shranim, obsežem; b) skrivam. 2. a) varujem, branim, ščitim, odvračam τοξεύματα, ναῦς μὴ στέγουσα ladja, v katero vdira voda, razpokana; b) zamolčim, ne izdam σιγῇ; c) prenašam, pretrpim πάντα NT.
-
τραῦμα, ατος, τό, ion. τρῶμα (τιτρώσκω) 1. rana, poškodba, razpoka, luknja, skozi katero sili voda v ladjo. 2. izguba, poraz, polom.