Franja

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀμφι-βαίνω ep. poet. 1. hodim, pohajam okrog česa; ščitim, branim, varujem, ἠέλιος οὐρανὸν ἀμφιβεβήκει solnce je stalo visoko na nebu, sredi neba. 2. a) obdajam, obkoljujem, zakrivam (νεφέλη); σὲ πόνος φρένας ἀμφιβέβηκεν prevzema, napolnjuje tvojo dušo; b) branim, ščitim, varujem.

ἀνα-τείνω I. act. 1. trans. a) vzdigujem, iztegujem kvišku, dvigam (roko pri molitvi itd.); b) raztegujem, razširjam τὸ κέρας. 2. intr. segam, molim kvišku, razprostiram se do ὄρος, dvigam se proti. II. med. vzdigujem visoko, potegnem μάχαιραν; pretim τινί. III. pass. ἀετὸς ἀνατεταμένος orel z razprostrtimi perotmi (krili).

ἄρδην adv. (αἴρω) 1. kvišku, visoko. 2. temeljito, popolnoma; πάντες ἄρδην vsi skupaj.

ἐκ-χώννῡμι [pf. pass. ἐκκέχωσμαι, aor. ἐξεχώσθη] ion. dvignem s tem, da nasujem, πόλιν visoko nasujem; o reki: zablatim.

ἐπι-κάρσιος 3 (κάρ) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj τινός; ὁδός prečna pot.

ἐπι-φέρω [aor. ἐπήνεγκα, ion. ἐπένεικα] ἐπι-φορέω I. act. 1. do-, prinašam, dovajam komu kaj γῆν, τὸ ἐναντίον τινί, σουδάρια ἐπί τινα pokladam na NT, ψῆφον glasujem za; pos. prinašam (bogovom ali umrlim) darila, daritve, στέφανον τῷ νεκρῷ polagam na. 2. nosim na koga ali proti komu, αἰτίαν zvračam na koga krivdo, očitam krivdo NT, τὴν ὀργήν jezim se NT, κρίσιν izrečem sodbo NT, χεῖράς τινι položim roko na, grdo ravnam, napadem, Ἄρηα, πόλεμόν τινι vzdignem se z vojsko nad koga, začnem vojno s kom, ὅπλα τινί zgrabim za orožje proti komu, napadem z orožjem, ὑπερβολήν pomnožujem, δουλείαν, ἐλευθερίαν prinašam komu sužnost, svobodo. 3. očitam, pripisujem komu kaj τί τινι, μωρίην, μανίην τινί smatram za neumnega, ὀργάς τινι izkazujem svojo naklonjenost, ustrezam komu, ψόγον karam, grajam. II. med. prinašam s seboj. III. pass. 1. a) drevim, pridrevim, navalim, planem nad τινί, θάλαττα morje se visoko dviga; b) pren. napadem z besedami, sramotim, zmerjam τινί. 2. pridem pozneje, sledim, τὰ ἐπιφερόμενα bodočnost, preteča nevarnost.

κρεμά-ννῡμι [Et. nem. Rahmen (got. hramjan, križati). – Obl. fut. κρεμῶ, ᾷς, aor. ἐκρέμασα; ep. fut. κρεμόω; pass. κρέμαμαι, impf. ἐκρεμάμην, 2 sg. ep. ἐκρέμω, aor. pass. ἐκρεμάσθην]. 1. act. pustim, da visi, dam obesiti, obesim τί, τινά; na kaj ἔκ τινος, πρός τι, ἐπί τι, ἐπί τινος na čem. 2. intr. pass. obesim se, visim, ὑψόθεν visoko, v višini, v zraku, ἐκ τῶν ὤμων slonim na ramah, ὄρος κρέμαται ὑπὲρ ποταμοῦ gora visi nad reko.

μετ-έωρος 2, ep. μετ-ήορος 2 [Et. μετά + ἄϝορος, gl. ἀείρω] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel ποταμός, μετεώρους ἐξεκόμισαν τὰς ἁμάξας dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. τὰ μετέωρα visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ἀπὸ τοῦ μετεώρου od zgoraj doli.

ὄχθη, ἡ ὄχθος, ὁ strm rob, (strm) breg reke, visoko obrežje, višava, breg, hrib, grič.

προ-άγω in med. (gl. ἄγω) I. trans. 1. naprej iz-, popeljem, vodim, ženem; dalje tiram, podim, odvedem, spravim, ὁ χρόνος προῆγεν αὐτόν čas ga je spravil naprej, postal je starejši. 2. pren. a) pripravljam, na-, priganjam koga do česa, izpodbujam, nagovarjam koga k čemu; zavajam, zapeljujem v kaj ἐπί τι, εἴς τι, κινδυνεύειν, εἰς γέλωτα spravljam v smeh, εἰς πράγματα v nevarnosti, φόβον poskusim strašilo; pass. vdam se čemu, εἰς φιλοποσίαν pijančevanju; b) pomikam naprej τὸ στράτευμα, povišujem, povzdigujem, εἰς τοῦτο προηγμένα τὰ πράγματα tako daleč je prišlo z državo, ἐς τοῦτό σφεα προηγάγοντο tako visoko so svojo moč povzdignili. II. intr. grem, hodim, pomikam se naprej, hodim spredaj pred kom τινά, τί NT; napredujem, grem predaleč; pt. προάγων prejšnji προφητεῖαιNT.

τέγεος 3 ep. trdno (dobro) pokrit, z visoko streho.

τρι-κῡμία, ἡ (κῦμα) poet. velik val, zaplet treh valov, visoko kipeč val, morsko kipenje, pljuskanje valov.

ὑπερ-αιωρέομαι pass. ion. molim iznad česa, visim visoko nad čim; pokažem se (prijadram) nasproti kakemu kraju τινός.

ὑπερ-άνω adv. visoko zgoraj, γίγνομαι nadvladam, pridem na vrh, τινός visoko nad čim (črez kaj) NT.

ὑψ-ερεφής 2 (ἐρέφω) visokostrešnat, z visoko streho, visok.

ὑψηλός 3 (ὕψι) 1. visok, visokoležeč, strm, τὸ ὑψηλόν višava, τὰ ὑψηλά nebo, višine; adv. ὑψηλά visoko. 2. a) vzvišen, odličen, povzdignjen, krasen; b) prevzeten, ponosen, ošaben κομπέω.

ὕψι adv. ep. [Et. sor. ὕπο, slov. visok (iz v-ypsok-), nem. auf (stvn. ūf)] 1. visoko, v višini, na višavi, zgoraj, na visokem morju. 2. kvišku, navzgor; sup. ὕψιστος 3 poet. najvišji, najbolj vzvišen; τὰ ὕψιστα nebesa NT.

ὑψι-βρεμέτης, ου, ὁ ep. ki visoko grmi, visoki gromovnik.

ὑψί-ζυγος 2 ep. kdor sedi visoko na krmilu, v višavah vladajoč, veleoblasten.