Franja

ἀπο-κλείω, staroat. -κλῄω, ion. -κληίω [plpf. pass. ἀπεκεκλείμην, 3. pl. ion. ἀποκεκλέατο, aor. ἀπεκλείσθη] 1. zaklepam, zapiram (komu vhod). 2. izključujem, preprečam τινά τινος. 3. zadržujem, spravljam v zadrego Tuk. 6, 34; omejujem, oviram, branim ὄψιν.

ἀπο-χόω zasipljem (vhod), zapiram (z nasipom).

εἴσβασις, εως, ἡ vhod, vkrcanje.

εἰσβολή, ἡ (εἰσ-βάλλω) 1. vpad, napad, naval. 2. ion. dohod, klanec, prelaz, vhod, soteska, vdirališče, izliv, ustje.

εἰσίθμη, ἡ (εἴσ-ειμι) dohod, vhod.

εἴσ-οδος, ἡ 1. vhod, dohod, pristop, vstop. 2. τῆς δίκης pripust, početek tožbe. 3. vplačevanje; pl. dohodki.

εἴσ-πλους, ὁ uvoz, dohod, pristan(išče), prihod, vhod ladij.

ἐμβολή, ἡ (ἐμ-βάλλω) 1. met, lučaj, strel, ladijski rilec, glava zidodera (ovna). 2. a) vpad, naval, napad; b) vhod, klanec, prelaz; ustje, izliv (reke).

ἔνδυσις, εως, ἡ (ἐν-δύω) 1. vhod, vdiranje v. 2. oblačenje NT.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θυρεός, ὁ (θύρα) ep. 1. skalnata vrata, t. j. kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit.

κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

πρό-θυρον, τό (θύρα) nav. pl. 1. sprednja vrata, ki držijo s ceste na dvorišče, dvoriščna vrata. 2. prostor pred hišnimi vrati, vhod (v hišo), preddverje, dvorišče. 3. sprednja dvorana (Il. 15, 124).

πρό-πυλα, τά (πύλη) προπύλαια, τά 1. preddverje, dvor, lopa, veža pred templjem. 2. v Atenah: τὰ προπύλαια τῆς ἀκροπόλεως vhod k atenskemu gradu.

πύλη, ἡ 1. vratnica, vrata. 2. vhod, dohod, odprtina, ustje. 3. soteska, klanec, sedlo. 4. Πύλαι, ῶν, αἱ a) = Θερμοπύλαι; b) trdnjava v soteski, ki pelje iz Mezopotamije v babilonsko nižino.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

στόμιον, τό (demin. od στόμα) 1. odprtina, vhod (v jamo), izliv. 2. uzda, žvala, δέχομαι στόμιον vdajam se uzdi, pokorim se.

στρατηγικός 3 (στρατ-ηγός), fem. στρα-τηγίς, ίδος 1. ki se tiče poveljnika, poveljniški, ἐσθής poveljnikova obleka, τὰ στρατηγικά poveljnikove dolžnosti, ἡ στρατηγίς (ναῦς) poveljnikova (admiralska) ladja; πύλαι vhod k poveljnikovemu šatoru. 2. sposoben za poveljevanje, izveden v vojni umetnosti, vešč vojni, ἀνήρ izvrsten vojskovodja.