Franja

ἀντί-θυρον, τό ep. poet. (v pl.) prostor pred hišnimi vrati; predsoba, veža.

αὐλή, ἡ [Et. sor. s hom. ἰαύω, ἰαῦσαι, sor. s kor. wes, gl. ἄστυ] 1. zagrajeno dvorišče, ograja (zid) okrog dvorišča, staja za živino. 2. dvor, hiša, predsoba, veža, palača, stanovanje.

δᾰ́-πεδον, τό [Et. iz dm̥- πεδον, dm̥, δόμος] tla, pod, tlak, zemlja, ravnina, dvorišče, veža.

θυρών, ῶνος, ὁ (θύρα) poet. lopa, veža, preddurje.

παραστάς, άδος, ἡ (παρ-ίστημι) poet. steber; pl. stebrišče, stebrenik, veža, preddurje.

παστάς, άδος, ἡ 1. lopa, veža, preddverje, stebrenik, hram, soba. 2. a) ženinova ali nevestina spalnica; b) grobnica; c) obednica.

πρό-δομος, ὁ ep. preddverje, predhišje, prednja soba, veža.

πρό-ναιος 3, poet. πρό-νᾱος 2, ion. προ-νήιος 3 (ki je, stoji) pred svetiščem; ὁ πρόναιος veža, preddverje svetišča; ἡ προνηίη pridevek Atenin, ker je stalo njeno svetišče pred Apolonovim.

προνώπιον, τό poet. (pred)dvor, veža, lopa, preddverje.

πρό-πυλα, τά (πύλη) προπύλαια, τά 1. preddverje, dvor, lopa, veža pred templjem. 2. v Atenah: τὰ προπύλαια τῆς ἀκροπόλεως vhod k atenskemu gradu.

προστέγιον, τό (στέγος) nadstrešek, lopa, veža θύρας.

προ-στῷον, τό (στοά) lopa, veža, hodnik.