Franja

ἀλαλᾱ́ζω [fut. ἀλαλάξομαι, aor. ἠλάλαξα] zaženem bojni krik, glasno kričim; νίκην oznanjam ukaje zmago; vpijem "ura!"; NT hrumim, zvenim.

γνώμων, ονος, ὁ, ἡ (γνῶναι) 1. poznavavec, veščak, razsojevavec, nadzornik svetih oljik. 2. ion. kazavec na solnčni uri, solnčna ura, merilo.

καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.

κλεψ-ύδρα, ἡ (κλέπτω, ὕδωρ) vodna ura.

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.

παρασάγγης, ου, ὁ (perzijska izposojenka) parasanga, ura hoda = 5 1/2 km (= 30 stadijev).

πόλος, ὁ (πέλω vrtim se) 1. tečaj, pol, nebesni svod. 2. ion. solnčna ura.

σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.