Franja

μένος, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.

σωτηρία, ἡ ion. -ίη 1. a) rešitev, oprostitev, ohranitev, srečna vrnitev NT, βίου ohranitev življenja, ozdravljenje; b) rešilno sredstvo NT. 2. a) odrešenje, zveličanje, blagor, sreča NT, blagostanje; b) varnost, obstoj, obstanek, trpež.