Franja

ἀ-θᾰ́νᾰτος 2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; οἱ ἀθάνατοι nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev οἱ ἀθάνατοι; ἀθάνατος ἀνήρ posamezen vojak te čete.

ἀίδιος (iz αἰϜί-διος) 2 za vse čase, neprestan, večen, trajen, dosmrten.

ἄ-κρῐτος 2 (κρίνω) 1. pass. a) neoddeljen, τύμβος skupen grob, φήμη zmeden, μῦθοι nespametno govorjenje; b) neprestan, trajen, brezštevilen (ἄχεα); πενθήμεναι ἄκριτον ἀεί zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (ἀποκτείνειν); neporavnan νείκεα; neodločen, τὸ ἀκρίτως ξυνεχὲς ἁμίλλης neodločno trajanje boja; ἀκρίτων ἔτι δ' ὄντων dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji.

ἀ-λείφω [Et. iz kor. leip, "(s tolščo) mazati"; gršk. λίπος tolšča, λιπαρός tolst, λιπαρής prilepljen, trajen, λιπαρέω vztrajam, ἀλείφω mazilim, ἀλοιφή mazilo, slov. sor. lep (prv. pom. tolst, debel), pri-lep-iti; nem. bleiben (iz stvn. bi-liban = kleben bleiben). – Obl. fut. ἀλείψω, -ομαι; aor. ἤλειψα, -άμην (ep. ἀλ-) pf. act. ἀλήλιφα, pass. ἀλήλιμμαι, aor. pass. ἠλείφθην] (na)mažem, mazilim; pass. mazilim se.

ἄ-λ(λ)ηκτος 2 (λήγω) neprestan, trajen, trdovraten.

ἄ-φθῐτος 2 (φθίνω) ep. poet. neminljiv, (vedno)trajen, brezsmrten, večen.

διαρκής 2 1. popolnoma zadosten ali dovoljen. 2. trajen, trpežen, stanoviten; adv. διαρκῶς, ζῆν εἰς τὸ γῆρας διαρκέστατα tako živim, da imam do starosti dosti živeža.

ἔμ-πεδος 2 (πέδον) na tleh stoječ 1. trden, neomajen, nepremenljiv, stanoviten φρόνημα, ἦτορ, τεῖχος, μένος, neoslabljen ἴς, neoskrunjen, nepoškodovan, obvezen ὅρκος. 2. o času: trajen, stalen, neprestan πόνος, φυλακή, κομιδή. – adv. ἔμπεδον, ἐμπέδως trdno, stalno, neprestano μένω, θέω; včasih z ἀεί, ἀσφαλέως αἰεί.

ἐν-δελεχής 2 (gl. δολιχός) trajen, neprenehljiv, neprestan, τὸ ἐνδελεχές dolgost časa.

ἐπί-μονος 2 trajen, ἐπίμονον ποιέω puščam v službi.

ἐχῠρός 3 trpežen, močen, čvrst, trajen, varen, zanesljiv; τὸ ἐχυρόν utrjeno mesto, varnost, poroštvo; trden, veljaven razlog παρέχομαι, ἐν ἐχυρῷ εἰμί sem na varnem, ποιοῦμαί τι ὡς ἐν ἐχυρωτάτῳ kar najbolj zavarujem.

ἰσχῡρός 3 1. močen, krepek, čvrst, trden, trajen, trpežen, utrjen, τὰ ἰσχυρά utrjeni kraji. 2. silen, mogočen, odločen, strog, hud; ῥεύματα hudourniki; τὸ ἰσχυρόν moč, κατὰ τὸ ἰσχυρόν z orožjem v roki. – adv. -ῶς močno, zelo, hudo, skrbno.

κατ-έχω [tudi v tm.; fut. καθέξω, κατασχήσω, aor. κατέσχον, pf. κατέσχηκα, adi. verb. καθεκτέον; ep. aor. κατέσχεθον, 3 sg. κάσχεθε; ep. ion. vzpor. obl. κατ-ίσχω, κατα-ΐσκω in κατ-ισχάνω] I. trans. 1. act. in pass. a) α.) držim (pri tleh), κεφαλήν povešam, ἐν χεροῖν τινα držim v rokah; β.) pri-, zadržujem τινά, τί, γέλωτα, δάκρυ, τὸ μὴ δακρύειν, ὀργήν zatiram, brzdam, krotim ἐμαυτόν; prikrivam διάνοιαν, φθόνον; odlagam ἀναγωγήν; γ.) prebijem, prenašam ἡμέραν, βίον; δ.) ohranim, držim λόγον, τὸ καλόν, παραδόσεις NT, γνώμῃ imam v mislih, ohranim v spominu; pass. zadržuje me kdo, bivam, mudim se kje ἔν τινι, περί τι okrog česa; b) obračam, vodim ladjo kam, dam ladjo kam peljati ναῦν ἔς τι; c) imam v oblasti, posedujem; α.) obdržim τὰ πρήγματα, dobim, imam τάφον, ἀρχήν, κλέος priborim si; β.) polastim se τὸ Καδμείων πέδον, osvojim si, zasedem ἀκρόπολιν, ἐχυρά; γ.) vladam Ὀλύμπου αἴγλαν, χθόνα, πλῆθος; δ.) pokrivam κόνις νέκυν, νὺξ οὐρανόν, γαῖα, αἶά με κατέχει zemlja me pokriva, sem pokopan; o bogovih: varujem, ščitim γῆν; ε.) napolnjujem πεδίον ἀλαλητῷ, δυσφημίαις στρατόπεδον, oglušujem θόρυβοι ἡμᾶς; ζ.) razumem, umevam, vem; η.) o stanju in stvareh: zgrabim, lotim se, φθορὰ δόμον tare, muči; navdušim τινά; pass. sem navdušen (aor. med. κατασχόμενος ima pas. pomen Pl. Phaedr. 244e), κατέχομαι ἀνάγκῃ sila me pritiska, δίψει žeja me muči, νοσήματι sem bolan NT, οὐρανὸς νεφέεσσι κατείχετο nebo je bilo oblačno. 2. med. a) držim pred seboj, po-, zakrivam si πρόσωπον, pokrivam se ἑανῷ; b) stiskam, καρδίαν ἔρωτι κατείχετο (Φαίδρα) njeno srce je prevzela ljubezen, v njenem srcu je plamtela ljubezen; c) zadržim, pridržim si χρήματα. II. intr. 1. jadram, plovem, veslam proti εἴς τι, izkrcam se, priplovem kam, εὖ srečno dospem k zvršetku, prinašam srečo. 2. sem, bivam, mudim se kje (tudi med.). 3. a) trajam, trpim; o vetru: neprestano vejem, ὄμβρος κατασχών trajen dež; b) vladam, obstajam, sem, λόγος κατέχει govorica je, govori se, pripoveduje se, τὰ πράγματα κατέχοντα obstoječe razmere; κατέχων držeč = vztrajno; c) pritiskam, prodiram βάλλοντες, πάντῃ.

παραμόνιμος 2 παράμονος 2 (παραμένω) stalen, trajen, stanoviten, vztrajen, zvest.

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

σιδήρεος, έα, ion. ep. -έη, εον, skrč. σιδηροῦς, ᾶ, οῦν, ep. tudi σιδήρειος 1. iz železa, železen, jeklen. 2. pren. a) trd, trdosrčen, okruten; b) močen, trajen, neomajen, neprenehljiv ὀρυμαγδός.

συνεχής 2 (συν-έχω) 1. a) ki se drži skupaj, neprestan, nepretrgan, zaporeden, tekoč; b) ki se drži česa, držeč se, soseden πύργοις. 2. o času: trajen, neprestan, stalen, neprenehljiv πόνος; δύναμις stalna vojska, τὸ συνεχὲς τοῦ δήμου stalno občevanje z narodom, τὰ συνεχέστατα stalne (redne) potrebe. – adv. συνεχές, ion. -χέως, -χῶς nepretrgoma, zdržema, neprestano, venomer.

συχνός 3 [Et. iz τυκ-σνο-ς; tuq- od twe(n)g-, sor. σάττω iz twn̥q-jō] 1. pogosten, številen, nepretrgan, mnog, obilen, izdaten. 2. o prostoru: daljni, dolg, prostoren, širok. – adv. συχνόν daleč, v daljavi, v velikih presledkih. 3. čas.: mnog, dolg, neprestan, trajen, συχνὰς ἡμέρας več dni zaporedoma.