Franja

ἀγών, ῶνος, ὁ (ἄγω) 1. a) zborišče, borišče, bojišče; ἀγῶνος ἔξω zunaj bojišča (preko cilja); b) skupščina, zbor (θεῶν), νεῶν ladjin tabor. 2. (tekmovalni) boj, tekma, bojna igra (τιθέναι; καθιστάναι, ἄγειν, ποιεῖν = prirejati); ἀ. γυμνικός gimnastična tekma, javna telovadba a) borba, prepir (ὅπλων, λόγων); b) pravda, tožba; c) napor, trud, stiska, nevarnost; περί ψυχῆς boj na življenje in smrt.

αἱματηρός 3 in 2 (αἷμα) krvav, okrvavljen; krvaveč; στόνος tožba (tarnanje) radi krvave rane; φλόξ kakor kri rdeč.

αἰτία, ion. ίη, ἡ 1. vzrok, razlog, povod, pretveza, izgovor. 2. obdolžitev, očitek, krivda, obtožba, (za)tožba, pritožba (Tuk. l, 69; opp. κατηγορία); αἰτίαν ἔχω a) imam vzrok; b) kriv sem, okrivljen (zatožen) sem, očita se mi; ἐν αἰτίᾳ ἔχω (τίθημι itd.) obdolžim; αἰτίαν ὑπέχω vzamem krivdo na se; αἰτία ἔχει με očita se mi, ἐν αἰτίᾳ εἰμί dolžijo me, αἰτίας λαμβάνω nakopljem si očitanje, αἰτίαν παρέχω dam povod (priliko) k obdolžitvi.

ἀντι-γραφή kar se spiše proti komu ali čemu, protispis 1. pismena tožba, obtožnica. 2. ovržba (tožbe), ugovor (proti zakonitosti tožbe).

ἀντι-γράφω 1. act. pišem proti komu (čemu), odgovarjam pismeno. 2. med. a) ugovarjam, da bi bila tožba dopustljiva, vložim protitožbo; b) zahtevam sodnim potom dediščine.

ἀπο-γραφή, ἡ 1. vpis v javne imenike, imenik, zapisnik, davčni popis (popisovanje) NT. 2. tožba radi poneverjenja državne imovine.

γόος, ὁ [Et. kor. gweu, sor. βοή] ep. poet., ion. γοή 1. tarnanje, javkanje, tožba, jok, žalovanje za umrlim, žalostinka. 2. ion. (γοή) zagovarjanje, zaklinjanje, zarotilo.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δίωξις, εως, ἡ (διώκω) 1. preganjanje (tudi sodnijsko), tožba τῶν ἀδικούντων. 2. težnja, hrepenenje, hlepenje.

δῶρον, τό (δίδωμι) 1. dar, darilo, zaobljubljeni dar, častno darilo, δώρων δίωξις tožba zaradi podkupovanja. 2. božja volja, naredba, previdnost θεῶν.

ἔγκλημα, ατος, τό (ἐγ-καλέω) 1. dolženje, obdolžitev, očitanje, očitek, oponos, ugovor, (za)tožba, pritožba, graja; ἔγκλημα ποιοῦμαι πρός τινα pritožim se nad kom, ἔγκλημα ποιῶ τι navajam kaj kot krivdo, ἔγκλημα ἔχω τινί tožim koga, ἐν ἐγκλήματι γίγνομαι graja, napada me kdo, ἔκ τινος zaradi česa. 2. krivda, pregrešek.

ἐπαγγελία, ἡ ἐπάγγελμα, ατος, τό 1. oglas, oznanilo, obljuba NT. 2. napoved tožbe, tožba proti govorniku. 3. nauk, umetnost, stroka ἐπαγγέλλεσθαι.

κατάμεμψις, εως, ἡ graja, očitanje, tožba, κατάμεμψιν ἔχω τινί dajem komu povod za pritožbo, κατάμεμψις σφῶν αὐτῶν ἦν očitanje, obtožba samega sebe, sami so se obtoževali.

κατηγόρημα, ατος, τό (κατηγορέω) κατηγορία, ἡ (κατ-ήγορος) tožba, ovadba, obdolžitev; očitek, graja, pritožba; κατηγορίαν ποιοῦμαι vložim, podam tožbo.

κατωμοσία, ἡ, ion. -ίη (κατ-όμνυμι) tožnikova prisega, tožba.

κλῆσις, εως, ἡ (καλέω) 1. klic, poziv, povabilo, δείπνων na obed. 2. poziv k sodišču, tožba. 3. NT poklic (k zveličanju).

κρῖμα, κρίμα, ατος, τό (κρίνω) 1. (raz)sodba, obsodba, θανάτου na smrt. 2. tožba, pravda, sodnji dan NT.

μήνῡμα, ατος, τό, μήνῡσις, εως, ἡ (μηνύω) naznanilo, ovadba, tožba.

προκατηγορία, ἡ poprej začeta (vložena, podana) tožba.