Franja

ἀνα-χαιτίζω (χαίτη) naježim grivo; τινά posadim, otresem, vržem jezdeca (na tla); pren. prekucujem, prevračam.

ἀπο-προΐημι ep. [aor. ἀποπροέηκα] 1. odpošiljam, odpravljam, ἰόν izstrelim. 2. spuščam (na tla).

βέβηλος 2 (βαίνω) 1. dostopen, kamor sme kdo stopiti, nesvet, neposvečen, τὸ βέβηλον neposvečena tla. 2. nečist, brezbožen, posvetnjak NT.

γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.

δᾰ́-πεδον, τό [Et. iz dm̥- πεδον, dm̥, δόμος] tla, pod, tlak, zemlja, ravnina, dvorišče, veža.

δυσχωρία, ἡ (χῶρος) neugodna tla, kraj, neugodna lega.

ἐγ-κατακρούω poet. udarjam ob tla, plešem.

ἐδαφίζω (ἔδαφος) (po)rušim do tal, poteptam v tla NT.

ἔδαφος, ους, τό [Et. kor. sed, gl. ὁδός] temelj, tla, dno, pod; ποταμοῦ struga, ἐς ἔδαφος καθεῖλον, κατέσκαψα do tal (popolnoma) sem podrl, razrušil.

ἐκ-τείνω [pf. pass. ἐκτέταμαι], poet. ἐκ-τανύω [aor. ἐξετάνυσα, ep. σσ, pass. ἐξετανύσθην] 1. raz-, iztegujem, zleknem, razpenjam, razprostiram, napenjam, πᾶσαν προθυμίαν trudim se na vso moč: περιπάτους podaljšujem, λόγον obširno govorim o čem, ἵππον izpodbadam, στρατόν razprostrem, potegnem v širino; pass. ἐκτέταμαι sem napet, raztegnjen, φοβερὰν φρένα s strahom pričakujem, χρόνος ἐκτέταται čas je potekel, φάλαγξ razprostira se, razširja se,. 2. mečem ob tla, pobijam, podiram na tla, (u)morim; pass. a) stegnem se, zleknem se, zvalim se na tla, ἐκταθείς zleknjen; b) umrjem.

ἐλαύνω, poet. ἐλάω [att. fut. ἐλῶ, ᾷς, aor. ἤλασα, pf. ἐλήλακα, pass. ἐλήλαμαι, aor. ἠλάθην, adi. verb. ἐλατέος – ep. praes. ἐλόω, inf. ἐλάαν, fut. ἐλάσσω, ἐλάω, aor. ἔλασ(σ)α, cj. 2 sg. ἐλάσῃσθα, iter. ἐλάσασκε, plpf. 3 pl. ἐληλάδατο (-λέδατο, -λέατο), ion. pf. ἐλήλασμαί, aor. pass. ἠλάσθην] I. trans. 1. gonim, ženem, poganjam, premikam ἵππους, ζεῦγος; vodim, peljem στρατόν, jašem ἵππον, vozim ἅρμα; ναῦν ladjam, jadram, ναῦς ἐλαυνομένη ladja, ki plove, οἱ ἐλαύνοντες veslači, κώπην veslam, ὁδόν hodim po poti. 2. a) odpeljem, odvedem βοῦς, μῆλα, λείαν; med. odpeljem zase τὶ ἔκ τινος; b) prepodim, iz-, preženem, odstranim τί τινος, τὶ ἔκ τινος iz česa, τινὰ γῆς, μίασμα χώρας; ἄγος izbrišem, poravnam (krivdo). 3. spravim v zadrego, stiskam, mučim, grdo ravnam s kom τινά τινι, ἄδην πολέμοιο, χεὶρ ὀδύνῃσι ὀξείῃς ἐλήλαται roko prešinjajo bolečine, λύπῃ ἐλαύνομαι žalost me prevzame, ὑπ' ἀνάγκης ἐλαύνομαι. 4. udarjam, sujem, ranim σκήπτρῳ τινά, κάρη τινὸς πρὸς γῆν treščim ob tla, πόντον ἐλάταις udarjam po morju z vesli, veslam, γαλήνην veslam po mirnem morju, τινὰ ξίφει, τινὰ ὦμον ranim koga na rami, δόρυ (ἔγχος) διὰ στήθεσφι porinem sulico skozi prsi, ὀιστός διὰ ζωστῆρος ἐλήλατο je prodrla skozi, οὐλήν vsekam rano, σταυρούς zabijem, τὰ πράγματα tiram državo v propast. 5. raztezam a) kujem ἀσπίδα, πτύχας; b) napravljam, gradim τάφρον, τεῖχος; c) pokosim ὄγμον; d) vzbujam, napravljam κολωόν. II. intr. 1. vozim se, jašem, korakam, potujem, veslam, plovem, jadram (dostaviti se mora namreč ἵππον, ἅρμα, ναῦν, στρατόν) ἀντίον grem nasproti, ἥκω ἐλαύνων prijašem, ἀνὰ κράτος v dir, skokoma. 2. πρόσω τινός napredujem v čem, ἐς πᾶσαν κακότητα pomikam se, grem do skrajne zlobe, ἐς τριβάς zavlačujem, odlašam, ἔξω τοῦ φρονεῖν sem blazen, ἐς κόρον ženem kaj do sita, do naveličanja.

ἐπ-εμβαίνω [pt. pf. ep. ἐπεμβεβαώς] 1. stopam v, na kaj, χθονός grem kam; pf. stojim na čem τινός; εἰς πάτραν ὅτι πόδ' ἐπεμβάσει ker boš s svojo nogo stopil na domača tla; tudi z acc. ὄχθον. 2. pren. teptam z nogami, trpinčim, zasramujem τινί, κατά τινος.

ἔρᾱζε [Et. od ἔρᾱ, zemlja, nem. Er-de (got. air-ta, stvn. ero)] adv. ep. na zemljo, na tla, k zemlji.

θείνω [Et. iz θένjω, gwhen-jō, kor. gwhen, lat. defendo (iz gwhen-d(h)ō); slov. ženem; žeti, žanjem, želo; gršk. φόνος iz gwhono-s. – Obl. ep. aor. ἔθεινα] tepem, bijem, udarim, treščim na tla πρὸς οὔδει, zadenem, ranim, ubijem, umorim.

θεμέλιος, ὁ θεμέλιον, ep. θεμείλιον, τό [Et. iz τίθημι (iz novogršk. slov.-hrv. temelj)] temelj, θεμείλιον τίθημι položim temelj, λίθος ogelni, temeljni kamen, temeljni nauki (Kristusovi), τοῦ θεοῦ trdna tla božja NT.

ἱππάσιμος 3 in 2 (ἱππάζομαι) 1. za konjico pripraven, pripraven za ježo χωρία, τὸ ἱππάσιμον za ježo ugodna tla. 2. dostopen, vodljiv, ἱππάσιμον ἀνίημι ἐμαυτὸν τοῖς κόλαξιν dam se voditi od prilizovalcev.

ἰσό-πεδον, τό ravna tla, ravnina.

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.

καθ-αιρέω, ion. κατ-αιρέω [καθεῖλον, cj. 3 sg. ep. καθέλῃσι, pf. pt. ion. καταραιρημένος, fut. NT καθελῶ] I. act. in pass. 1. a) doli vzamem, spustim, potegnem σελήνην, snamem, zvijem ἱστία, zatisnem (oči) ὀφθαλμούς, ὄσσε τῷ θανόντι; b) rušim, poderem, razderem τείχη, τῶν τειχῶν ὥστε toliko zidu, da, εἰς ἔδαφος porušim do tal; c) poderem na tla, užugam, premagam, uničim, opustošim Οἰχαλίαν, ovržem ῥῆμα, prekličem, razveljavim ψήφισμα. 2. a) jemljem proč, odjemam, odstranjujem, ugrabim ναῦν, χρήματα, uničim ἀρχήν, vržem (pahnem) s prestola, odstavim τινὰ ἀπὸ θρόνων, iztrebim τὸ λῃστικόν; b) obsodim, umorim, ubijem; ponižam τινά; pass. ubije me kdo, καθῃρημένος τὴν αἴσθησιν oropan zavesti, nezavesten; c) dosežem, dobim μεγάλα πρήγματα, ἔν τινι zasačim pri čem, πάλος, συμφορά με καθαιρεῖ usoda, nesreča me zadene. II. med. jemljem sebi doli, snemam zase, dobivam si τόξα.

καθ-υβρίζω, ion. κατ-υβρίζω 1. trans. a) grdo, prevzetno ravnam s kom, grdim, sramotim, podiram na tla, ἄχεσιν smejem se komu v nesreči; b) varam, vodim za nos. 2. intr. grešim proti komu, prevzemam se πόλεις.