Franja

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

τοῖος 3, τοιόσδε 3 τοιοῦτος, τοιαύτη, τοιοῦτο(ν), okrepljeno τοιουτοσί tak, takšen, tale; pregnant. toliko star, tako lep, izvrsten, zal, okruten itd. ἔλεγον τοιάδε takole, ἐν τῷ τοιούτῳ v takih razmerah, τοιαῦτα taki slučaji (vzroki, odnošaji), ἐν τῷ τοιῷδε v teh razmerah, v takem položaju, κατὰ τοιόνδε na takšen način, takole, iz tega vzroka; τοῖος μέγας tako prostran (velik); adv. τοῖον tako zelo, (prav) tako, θαμὰ τοῖον tako pogosto, σιγῇ τοῖον prav tiho.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).

φύω [Et. lat. sor. fui, futurus, slov. biti (iz by-ti), sem, bivati, nem. (ich) bin, bauen (stvn. būan), gršk. φύσις, φυτόν, φῦλον. – Obl. ῠ pred vok., ῡ pred kons.; fut. φῡ́σω, aor. ἔφῡσα, ep. impf. 3 sg. φύεν; intr. in med. φύομαι, fut. φῡ́σομαι, aor. ἔφῡν, cj. 3 sg. φύῃ, 3 pl. φύωσι, opt. φυίη, φύη, inf. φῦναι, pt. φῡ́ς, pf. πέφῡκα; ep. impf. med. φύοντο, aor. 3 sg. φῦ, 3 pl. ἔφῡν, redupl. aor. ἐπέφῡκον, pf. 3 pl. πεφῡ́κασι, πεφύᾱσι, pt. masc. πεφυῶτες, -ῶτας, fem. πεφυυῖα, plpf. πεφῡ́κεε(ν), NT pt. φυέν, fut. φυήσεσθαι]. I. act. 1. trans. storim, da kaj nastane, storim, da raste ali uspeva; povzročam, pripravljam πόνους τινί, ustvarjam, podelim φρένας τιvί; poganjam, rodim, donašam; ἄδηλα spravljam na dan, πώγωνα puščam si rasti brado, dobivam brado; γλώσσαν dobim, φρένας izpametujem se (Sof. El. 1463 postanem prevzeten), δόξαν napihnem se; ὁ φύσας oče, οἱ φύσαντες starši, ἡ ἡμέρα φύσει σε dan bo pokazal tvoj rod (kdo te je rodil). 2. intr. sem, postanem, rastem Il. I 149, NT Hebr. 12, 15. II. pass. 1. nastanem, rastem, rodim se, sem kakega rodu, izhajam od koga τινος, ἐκ, ἀπό τίνος, τὰ φυόμενα rastline, τὰ ἐκ τῆς γῆς φυόμενα zemeljski pridelki, μέγα πρᾶγμα velika nevarnost nastaja, ἔν τ' ἄρα οἱ φῦ χειρί stisnil mu je roko, ὀδὰξ ἐν χείλεσι vgriznem se v ustnice; aor. ἔφυν postal sem. 2. (pf. πέφυκα) sem od narave tak, sem sposoben za kaj, sem (bistroumen), οἱ τὰ σώματα πρὸς ὥραν (οἱ τὰς ψυχὰς πρὸς τὴν ἀρετὴν) εὖ πεφυκότες od narave bogato obdarjeni z lepimi telesi (z lepim dušami), οὕτως πεφυκότων v teh (takih) razmerah, ἄνθρωπος πεφυκώς človek, kakor je od narave ustvarjen, ὁ ἄνθρωπος πέφυκεν ὑπερφρονεῖν je po svoji naravi nagnjen k ošabnosti, πολὺ ῥᾷον ἔχοντας φυλάττειν ἢ κτήσασθαι πέφυκε πάντα naravno je, da je lažje; δένδρα πεφυκότα čvrsto ukoreninjena drevesa τὰ τοῖς ἵπποις πεφυκότα (ἡδέα) naravi konj (konjem) primerno.

ὧς, ὥς (adv. k demonstr. ὅ, ὅς) 1. tako, na tak način, ravnotako, nič drugače, καὶ ὥς tako in tako, tudi tako, kljub temu, vendar, οὐδ' ὥς, μηδ' ὥς tudi tako ne, niti tako, kljub temu ne, ὡς … ὥς kakor … tako, ὥς … ὡς tako … kakor. 2. v tem slučaju, potem. 3. tako na primer. 4. tako torej, potemtakem.