-
ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).
-
ἀγλᾰ-ώψ, ῶπος poet. svetlih oči, sijajen, svetel.
-
αἰγλήεις 3 (αἴγλη) poet. bliščeč, svetel, sijajen, žaren.
-
αἶθ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (αἴθω, ὤψ) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (ἀνήρ).
-
αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.
-
αἴθων 2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).
-
αἰόλος 3 1. okreten, gibčen, uren, hiter; πόδας brzonog; ὄφεις zvijajoč se. 2. νύξ, svetel, jasen, zvezdnat; σάρξ, šaren, lisast, pisan.
-
ἀργής, ῆτος [dat. in acc. ep. ἀργέτι, ἀργέτα] ἀργεννός ep. poet, ἀργινόεις ep. [Et. ἀργεννός iz ἀργεσνός, kor. areg' svetel sem; lat. arguo, osvetlim, prepričam; sor. ἄργυρος; lat. argentum, gršk. še ἀργός, ἄργυφος (-φος iz kor. bhē, "bel")] blesteč, bliščeč, lesketajoč, svetlobel.
-
ἀργῠ́φεος 2 ἄργυφος 2 (gl. ἀργής) ep. svetel kot srebro, blesteč, svetlobel, srebrnobel.
-
ἀρί-δηλος, ion. ἀρί-ζηλος 2 in 3 poet. ep. 1. prežaren, zelo svetel, sijajen, prejasen, očiten, izvrsten. 2. lahko poznaten, razločen, preglasen, prešinljiv φωνή.
-
ἀστερόεις 3 (ἀστήρ) ep. 1. zvezdnat, zvezdovit. 2. sijajen, svetel, žareč, bliščeč.
-
γλαυκός 3 (gl. γελάω) ep. ion. poet. svetel, leskeč, bliščeč, sijajen, svetlooki, θάλασσα temnomodri, sinji, zelenkast.
-
δῖος 3 ep. in poet.; fem. ep. δῖα, at. δία, Evr. Bakh. 598 δῖος [Et. iz διϝιος, lat. dius, božji iz divios, sub dio, gl. Ζεύς] 1. svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, izvrsten, vrl συβώτης, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (Διός) kar pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, φλόγα δίου βροντᾶς Zevsov tresk.
-
εὐ-αγής 2 (ἅγος) 1. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, svet; b) očiščujoč, srečen λύσις. 2. bleščeč, svetel, jasen.
-
εὐ-ήλιος 2 poet. solnčnat, prisojen, πῦρ svetel solnčni žar.
-
ζά-δηλος 2 = διάδηλος prozoren, svetel, raztrgan.
-
ἠλεκτρο-φαής 2 poet. kot elektron (jantar) bleščeč, svetel.
-
ἦνις, ιος (acc. sg. ἦνιν, pl. ἤνις) ep. enoleten, eno leto star; po drugi razlagi od ἦνοψ: leskeč, svetel, tolst.
-
ἦνοψ, οπος, ὁ, ἡ [Et. iz swans – (gl. ἥλίος) + ὀψ] ep. svetel, bleščeč.
-
λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.