Franja

ἀ-κλῐνής 2 (κλίνω) ne nagibajoč se v stran, nepremičen, neomahujoč, stanoviten.

ἀνα-χωρέω 1. vračam se, umikam se, oddaljujem se, odstopam (na stran), ἐπὶ πόδα umikam se polagoma, počasi, pren. branim se. 2. prihajam na koga, pripadam komu; βασιληίη ἐς τὸν παῖδα kraljestvo preide na koga.

ἄνεμος, ὁ [Et. kor. anēi, lat. animus duh, duša anima; slov. vonj, vonjati, vohati (iz ąhati in to iz an-s-)] 1. veter, burja, vihar. 2. NT stran sveta; nestanovitnost.

ἀνθ-έλκω vlečem na drugo (nasprotno) stran.

ἀντίσπαστος 2 ki vleče na drugo stran, ὀστέων ki gre do kosti; ὀδαγμός krčevit.

ἀντι-σπάω vlečem na drugo stran, odvračam, preprečujem.

ἀπ-αντλέω posnemam, (za)jemljem stran.

ἀπ-ειλέω¹ [pf. pass. ἀπείλημαι, aor. pt. ἀπειληθείς] ion. odrivam, potiskam v stran, spravljam v zadrego (škripce) ἐς ἀπορίην, ἀνάγκην.

ἀπο-βιάζομαι d. m. (aor. pass. s pass. pom.) odrinem, potisnem siloma v stran; silen sem proti komu, silim koga.

ἀπο-δοχμόω (δόχμιος) ep. u-, pripognem, nakrivim na stran.

ἀπο-καλέω 1. odpokličem, nazaj pokličem, pokličem na stran. 2. imenujem, nazivljem, τινὰ ὄνομά τι koga s tem imenom, dajem komu to ime, zmerjam, psujem.

ἀπο-λαμβάνω [fut. ion. ἀπολάμψομαι, NT -λήμψομαι, ion. pf. -λέλαμμαι, aor. -ελάμφθην] 1. a) odvzemam od česa; oddeljujem, jemljem proč, stran NT, obravnavam posebej, določujem, ἀπολαβών posamič, posebej; b) preprečujem, zadržujem, oviram ἄνεμοι, νῆες ἐπὶ ξηροῦ ἀπελήφθησαν so obtičale na suhem; c) obdajam τείχει, obkoljujem, zajemam, obstopim; d) uplenim, odvzamem (ladjo). 2. prejemam, dobivam zopet nazaj μισθόν, χάριν, πόλιν. 3. sprejemam, podpiram NT.

ἀπο-πλανάω 1. act. storim, da kdo zaide, zapeljem, premotim NT. 2. med. z aor. pass. klatim se, potepam se, krenem v stran, oddaljim se NT.

ἀπ-ορούω doli ali stran skočim, odskočim, odletim, nazaj skočim.

ἀπο-σῑμόω zasučem, krenem na stran, ναῦς zasučem se z ladjami v loku.

ἀπο-τίθημι [cj. aor. med. ep. ἀποθείομαι, tudi v tmezi] 1. act. a) odlagam, polagam, postavljam na stran; b) (po)spravljam, shranjujem, dajem kaj shraniti, izročam (zaupam) komu kaj τινί τι. 2. med. a) odlagam od sebe, snemam, ἐνιπήν opuščam; νόμον odpravljam, razveljavljam; b) shranjujem zase, τὰ χαλεπὰ εἰς τὸ γῆρας prihranjujem si težave za starost; εἰς αὖθις odlagam, odkladam.

ἀπο-τινάσσω NT otresem kaj s sebe ἀπὸ τῶν ποδῶν, mečem v stran.

ἀπο-χωρέω [fut. -χωρήσομαι] 1. odidem, odhajam, umikam se, nazaj korakam εἰς, πρός τι; ἐπὶ τὰ ἀναγκαῖα stopam na stran, grem k svoji potrebi. 2. izločujem se, τὰ ἀποχωροῦντα potreba, odpadki.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἀφ-ίστημι, ion. ἀπ-ίστημι [fut. ἀποστήσω, aor. ἀπέστησα, pass. ἀπεστάθην; med. fut. ἀποστήσομαι, aor. ἀπέστην, pf. ἀφέστηκα, fut. 3 ἀφεστήξω, adi. verb. ἀποστατέον; ep. pf. opt. ἀφεσταίη, pt. ἀφεσταότες; ion. pf. ἀπέστηκα, pt. ἀπεστεῶτες, plpf. ἀπέστασαν] I. trans. 1. act. in pass. a) proč, v stran postavim, odstavim ἄρχοντα, odstranim, odmaknem, ločim, postavim daleč proč τὸ ἀσθενέστατον; b) pripravim koga, da odpade od koga (preide h komu), izneverim koga komu τινά τινος, ἀπό τινος, odtujim, πρὸς ἐμαυτόν spravim na svojo stran; c) odvračam, odbijam, preprečim τὰς τῶν πολεμίων ἐπιβουλάς. 2. med. odvračam od sebe, dam si kaj odtehtati ali poplačati, χρεῖος dolg povrnem. II. intr. 1. proč (v stran) stopim, odstopim NT, odhajam, oddaljim se ἀπό τινος NT, izognem se ἔκ τινος, κινδύνου, ločim se. 2. NT odpadem, izneverim se, uskočim, τινός εἰς, πρός τινα od koga h komu, ἀφίσταμαι εἰς χωρίον uskočim v trdnjavo, ἀφεστώς odpadnik, uskok, ubežnik. 3. zdržim se, odrečem se, odtegnem se, opuščam τινός, izgubim, φρενῶν zavest ali pogum.