Franja

ἀρβύλη, ἡ poet. močen črevelj, ki je pokrival celo nogo; drugi: voznikovo stojišče spredaj na vozu (Evr. Hip. 1189).

ἐπίστιον, τό (ἐπιστῆναι) 1. ep. stojišče, prostor na suhem, kjer so stale ladje. 2. ion. = ἐφέστιον družina.

παράστασις, εως, ἡ (παρ-ίστημι) stojišče, mesto poleg koga, τῆς διανοίας obup.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

στάσις, εως, ἡ (ἵστημι) [ion. gen. στάσιος, dat στάσι] 1. a) stanje, ustop, mirovanje; b) obstojanje, obstoj, stalna smer, držanje, στάσιν ἔχω (ob) stopim NT; c) stran, kraj, lega ὡρέων; d) stojišče, bivališče, stališče. 2. vstajanje; a) vstaja, upor, prevrat, strankarstvo; b) razpor, prepir NT, razprtija, zdražba, λόγων pričkanje; c) stranka, krdelo, četa.

τάξις, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω, διαφυλάττω, μένω ἐν τάξει; c) vojaški oddelek, čete, stotnija σὺν ἑπτὰ τάξεσιν; d) (vojaški) tabor σκηνέω ἐν τάξει.

χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.