Franja

ἀνάκτορον, τό, (ἄναξ) gospodovo stanovanje, svetišče, tempelj, hram božji.

ἀ-οίκητος 2 (οἰκέω) kjer se ne stanuje, nenaseljen, neobljuden; kjer se ne more stanovati; nepripraven za stanovanje.

ἄ-οικος 2 1. brez strehe, brez družine; brez domovine. 2. ubog. 3. nepripraven za stanovanje.

αὐλή, ἡ [Et. sor. s hom. ἰαύω, ἰαῦσαι, sor. s kor. wes, gl. ἄστυ] 1. zagrajeno dvorišče, ograja (zid) okrog dvorišča, staja za živino. 2. dvor, hiša, predsoba, veža, palača, stanovanje.

γυναικεῖος 3 in 2, ion. γυναικήιος (γυνή) ženski, ženskam primeren, lasten; ženskin, δόλος ženska zvijača, θεά boginja žen, bona dea pri Rimljanih; subst. ἡ γυναικηίη žensko stanovanje.

γυναικών, ῶνος, ὁ γυναικωνῖτις, ιδος, ἡ 1. ženska soba (stanovanje). 2. žene, harem.

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.

δόμος, ὁ [Et. kor. demā, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. – adv. δόμονδε domov, v hišo.

δῶμα, ατος, τό (δέμω) ep. poet. ion. 1. poslopje, hiša, palača, svetišče, stanovanje, soba, dvorana (pos. za moške). 2. rodbina, družina, rod, pleme. 3. NT streha.

ἕδος, εος, ους, τό 1. sedež, sedišče, prebivališče, stanovanje bogov: hram, svetišče. 2. sedenje, οὐχ ἕδος ἐστί ni časa za posedanje.

ἕδρα, ἡ, ion. ἕδρη (ἕζω) 1. sedež, stol, klop, sedišče, sedalo, zadnjica; prebivališče, stanovanje, stanovališče; pos. svetišče, ναύλοχοι ἕδραι ladjišče. 2. sedenje, seja, zborovanje. 3. obotavljanje, pomuda, počivanje, οὐχ ἕδρας ἀκμή ni časa za počivanje, ne smemo se obotavljati.

ἑδώλιον, τό (ἕδος) nav. pl. 1. poet. sedež, stanovanje. 2. ion. veslarska klop, krov.

εἰσ-οίκησις, εως, ἡ (εἰσοικέω) poet. naselitev, stanovanje.

ἐνοίκησις, εως, ἡ stanovanje (v mestu).

ἐξ-οικέω 1. izpremenim svoje stanovanje, izselim se. 2. porabim kaj za stanovanje; pass. τὸ Πελασγικὸν ἐξῳκήθη se je porabilo za stanovanje.

ἐξοικήσιμος 3 poet. pripraven za stanovanje, obljuden.

ἔπ-αυλις, εως, ἡ (αὖλις) stanovanje, dvorišče, bivališče, posestvo, zemljišče, tabor, dvor NT.

ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.

εὐ-ναιετάων 3 (ναιετάω) ep. εὐ-ναιόμενος 3 ep. (ναίω) pripraven za stanovanje, dobro obljuden, naseljen.

ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.