Franja

Zadetki iskanja

  • ἀπο-καθίστημι NT ἀποκαθιστά(ν)ω 1. act. postavim zopet v prejšnji stan, popravljam, obnavljam, povračam. 2. pass. in intr. povračam se v prejšnje stanje; NT ὑγιής ozdravim, τινί vrnem se komu, pridem zopet h komu.
  • ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.
  • διάθεσις, εως, ἡ 1. (δια-τίθημι) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba. 2. (δια-τίθεμαι) a) ustava, naredba, stanje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje.
  • δια-τίθημι I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim, odredim, ἀγῶνας priredim bojne tekme, τὰ τοῦ πολέμου vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. οὕτως pripravim v to, ἀνηκέστως grozno, grdo zdelam, εὖ dobro ravnam s kom, κακῶς τι pokvarim kaj; včasih sledi ὥστε. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, οὕτω διατίθεται tako se ž njim godi, tako se razmesari, ἀπόρως pridem v stisko, revščino, ἐρωτικῶς τινος zaljubljen sem v koga, εὐμενῶς πρός τινα sem komu naklonjen, prijatelj; πῶς ἂν οἴει διατεθῆναι kako bi se ti pač bilo godilo, αἰσχρῶς τὸ σῶμα καὶ τὴν ψυχήν bolan sem na duši in na telesu. III. med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, τί τινι postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, ἐπιτρέπω τὴν θυγατέρα διαθέσθαι prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; διαθήκην πρός τινα sklenem s kom zavezo NT, ὁ διαθέμενος oporočnik. 2. izlagam svoje blago, prodajam φόρτον, ὥραν, σοφίαν. 3. poravnam ἔριν. 4. uredim svoj govor, začnem (po)govor λόγον.
  • ἕξις, εως (ἔχω) 1. držanje, stanje, počutje, sposobnost, zmožnost, spretnost, izkušnja NT. 2. obnašanje, vedenje, način življenja, život, kakovost telesa ali života, lastnost, trajna posest.
  • εὐεξία, ἡ (εὖ, ἔχω) dobro stanje duše in telesa, telesna ali dušna vrlina, zdravje.
  • εὐ-εστώ, οῦς, ἡ (εἰμί) ion. dobro stanje, zdravje, blaženost, sreča.
  • κακοπολῑτεία, ἡ slabo stanje države, slaba državna ustava.
  • κατα-βάλλω [gl. βάλλω, κάμβαλε in κάββαλε = κατέβαλε] I. act. 1. a) doli mečem, peham δόλον, υἱόν ἀπὸ ἕο κάμβαλεν, ἀπὸ τοῦ ἵππου mečem s konja, ἀπ' ἐλπίδος vzamem, uničim upanje; b) podiram, rušim μέλαθρον, τεῖχος, οἰκήματα; c) pobijem, vržem na tla (v boju) τινά, zakoljem θῦμα δαίμοσιν; d) pustim, da pade υἱόν, da teče δάκρυ, pobešam οὔατα; položim νεβρόν, ἐμαυτόν uležem se; e) raznašam, širim φάτιν; f) vržem na suho, izkrcam Od. 6, 17. 2. a) spravim koga v kako stanje, εἰς συμφοράς v nesrečo, εἰς ἀπιστίαν v dvom; b) spravljam doli (v žitnice) σιτία τινί; c) plačujem (kazen, davke); d) donašam τάλαντον; e) ponižujem, devljem v nič εἰς τὸ μηδέν. 3. mečem od sebe, odklanjam ὃ ἔλαβον. II. med. θεμέλιον polagam temelj, bavim se s temeljnimi nauki NT.
  • κατασκεύασμα, ατος, τό κατασκευή, 1. priprava, naprava, uredba, oprava, oprema. 2. grajenje, zidanje; stanje, kakovost, svojstvo, περὶ τὸν βίον ureditev (način) življenja. 3. poslopje, zgradba, stavba; pohištvo, prtljaga, orodje, orožje. 4. odkladanje (prtljage), raztovarjanje.
  • κατάστασις, εως, ἡ (καθ-ίστημι) 1. po-, nastavljanje, imenovanje, uredba, določba; pos. a) predstavljanje, uvajanje (tujih) poslancev pred skupščino; b) oprava atenskega konjenika, denar atenskega konjenika za opremo; c) dajanje ἐγγυητῶν. 2. intr. stanje, položaj, razmere, naredba, ustava, obstoj νόμου, τὰ πράγματα ἔχει κατάστασιν razmere (mir) so se utrdile.
  • κατάστημα, ατος, τό (καθ-ίστημι) stališče, stanje, uprava, vedenje NT; κατάστημα καὶ σύνταγμα državna ustava.
  • καχεξία, ἡ slabo stanje, zanemarjenost, σώματος oslabelost.
  • κόσμημα, ατος, τό κόσμησις, εως, ἡ lišpanje, okras, lišp, nakit, bojna oprava, τάξεις καὶ κοσμήσεις ψυχῆς urejeno in lepo stanje duše.
  • μειονεξία, ἡ (μεῖον, ἔχω) slabše stanje, škoda, izguba.
  • μοχθηρία, ἡ 1. slabo stanje, nizek stan. 2. (nravna) pokvarjenost, malopridnost.
  • περι-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. 2 act. περίστην, cj. 3 pl. περιστήωσι, pass. περιστάθην] I. trans. 1. (raz)postavljam okrog česa τὶ περί τι; pren. povzročujem, zanetim πόλεμον, prizadenem, storim komu kaj. 2. prestavljam, obračam, izpreminjam, spravljam v drugo stanje, πράγματα εἴς τινα izročam. 3. med. postavljam okrog sebe, dam narediti krog okrog sebe, obkrožujem se s čim. II. intr. 1. (raz)postavljam se okrog česa, obstopam, obdajam, obkoljujem; pf. stojim okoli; οἱ περιεστεῶτες okoli stoječi, poslušalci; pren. oblegam, žugam, pretim, stiskam φόβος Σπάρτην. 2. izpreminjam se, obrnem se, τοὐναντίον περιέστη αὐτῷ izvršilo (zgodilo) se mu je ravno nasprotno (uspeh je bil povsem drugačen, nego je pričakoval); ἐς τοῦτο περιέστη ἡ τύχη tako se je izpremenila (obrnila) sreča; prihajam na εἰς ἕνα. 3. NT ogibljem se.
  • ῥυθμίζω (ῥυθμός) (raz)delim v posamne člene, spravim v pravo mero (v kakšno stanje), prav uredim, uravnam; preudarim, presodim, τὴν λύπην hočem najti pravi sedež bolečine (žalosti).
  • στάσις, εως, ἡ (ἵστημι) [ion. gen. στάσιος, dat στάσι] 1. a) stanje, ustop, mirovanje; b) obstojanje, obstoj, stalna smer, držanje, στάσιν ἔχω (ob) stopim NT; c) stran, kraj, lega ὡρέων; d) stojišče, bivališče, stališče. 2. vstajanje; a) vstaja, upor, prevrat, strankarstvo; b) razpor, prepir NT, razprtija, zdražba, λόγων pričkanje; c) stranka, krdelo, četa.
  • συντυχία, ἡ, ion. -ίη (συν-τυγχάνω) 1. dogodek, slučaj, naključje, κατὰ συντυχίην slučajno. 2. usoda, stanje, položaj; sreča, srečen izid, uspeh; nesreča, nezgoda, neprilika.