-
ἀντλία, ἡ poet. ἄντλος, ὁ [Et. iz sem-tlos; kor. sem, zajemati, črpati; lat. sentina iz sm̥tina] ep. morska voda, ki se je nabrala na dnu ladje; pren. spodnji prostor ladje.
-
γυμνός 3 [Et. iz podstave nogwnós ali nogwmós, slov. nag, nem. nackt, lat. nudus iz nogwedhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen τόξον, ὀιστός. 2. a) lahkooblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; τὰ γυμνά nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa ὅπλων.
-
Δέλτα, τό indecl. 1. četrta črka grškega alfabeta. 2. spodnji del Egipta ob izlivu Nila.
-
ἔνερθε(ν), ep. poet. tudi νέρθεν 1. adv. a) od spodaj gori, iz podzemlja; b) spodaj v podzemlju, οἱ ἔνερθε θεοί spodnji, podzemeljski bogovi. 2. praep. z gen. pod, doli za, ἔνερθέν εἰμι nisem kos, podležem.
-
ἔνεροι, ων, οἱ spodnji, podzemeljski, umrli; comp. ἐνέρτεροι 3 ep. poet. še bolj spodnji.
-
Ἐπι-ζεφύριοι, οἱ proti zapadu ležeči, Λοκροί epizefirski L. v Spodnji Italiji.
-
Ἔρεβος, ἔρεβος ους, τό ep. [gen. Ἐρέβευς in Ἐρέβεσφιν] ep. in poet. tmina, tema, mračni spodnji svet, temno podzemlje, bivališče mrtvih, ὕφαλον temna morska globina; Ἔρεβόσδε v podzemlje.
-
Θούριος, Θουριεύς, έως, ὁ prebivalec mesta Θούριοι v spodnji Italiji.
-
Ἰάπυγες, ων, οἱ, ion. Ἰήπυγες narod v spodnji Italiji; dežela Ἰαπυγία, ἡ, ion. Ἰηπυγία, adi. Ἰαπύγιος 3.
-
Ἰτώνη, ἡ mesto v spodnji Italiji; preb. οἱ Ἰτωνεῖς.
-
κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.
-
κάτωθεν adv. 1. od spodaj (sem), izpod τινός. 2. spodaj, pod, οἱ κάτωθεν θεοί podzemeljski bogovi, τὰ κάτωθεν spodnji deli, temelj, tla.
-
κοῖλος 3 [Et. iz κόϝιλος, kor. k'ewā, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. κυέω] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušnat, ναῦς spodnji del ladje, ladjin bok, λιμήν prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Λακεδαίμων od gor obdan; ὁδός klanec, soteska, ποταμός z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. – subst. τὸ κοῖλον globel, dolina; λιμένος zaliv.
-
Κρᾶθις, ιδος, ιος, ὁ 1. reka v Ahaji. 2. v spodnji Italiji.
-
Κρότων, ωνος, ἡ mesto v Spodnji Italiji; preb. Κροτωνιᾶται, ion. Κροτωνιῆται, οἱ.
-
μονο-χίτων, ωνος, ὁ, ἡ samo v spodnji obleki.
-
νειός, ἡ [Et. iz nei-wo-; idevr. predpona ni, doli: slov. njiva (= prv. pom. ni-žina), niz-dol, po-nikniti; nem. nieder, (stvn. ni-dar), gršk. νέατος spodnji, νειόθι] ep. polje, njiva, celina, ledina, puščina.
-
νέρτερος 3 in 2 (ἔνεροι) poet. spodnji, podzemeljski, ἡ νέρτερος θεά Prozerpina.
-
οὐρ-ίαχος, ὁ (οὐρά) ep. skrajnji konec, ἔγκεος spodnji del kopjišča.
-
πηδόν, τό ep. spodnji, ploščnati del vesla, veslo.